Language of document : ECLI:EU:T:2011:343

Zadeva T-113/07

Toshiba Corp.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg projektov za plinsko izolirane stikalne naprave – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Razdelitev trga – Pravica do obrambe – Dokaz o kršitvi – Enotna in trajajoča kršitev – Globe – Teža in trajanje kršitve – Obrazložitev – Izhodiščni znesek – Referenčno leto“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Neposredovanje dokumenta – Posledice

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

2.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Posredovanje odgovorov na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Pogoji – Meje

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

3.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Pisna pričanja zaposlenih v družbi, vpleteni v kršitev – Dokazna vrednost – Presoja

(člen 81(1) ES)

4.      Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence

(člen 6(2) EU; člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Uporaba skupka indicev

(člen 81(1) ES)

6.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Presoja dokazne vrednosti različnih dokazov – Merila

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53)

7.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

8.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točka 21)

9.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Osebna odgovornost podjetij, ki so sostorilci kršitve, za celotno kršitev – Pogoji

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

10.    Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

11.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Kršitev, ki jo stori več podjetij

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

12.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Diskrecijska pravica Komisije

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

13.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Spoštovanje načela enakega obravnavanja

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

1.      Pravica do vpogleda v spis, ki je posledica načela spoštovanja pravice do obrambe, pomeni, da mora Komisija v upravnem postopku, v katerem se uporabljajo pravila konkurenčnega prava, zadevnemu podjetju dati možnost, da preuči vse dokumente v preiskovalnem spisu, ki bi bili lahko pomembni za njegovo obrambo. K temu spadajo obremenilni in razbremenilni dokumenti, razen poslovnih skrivnosti drugih podjetij, internih dokumentov Komisije in drugih zaupnih podatkov.

Dejstvo, da dokument, na katerega se je Komisija oprla pri obdolžitvi tega podjetja, ni bil posredovan, se šteje za kršitev pravice do obrambe samo, če zadevno podjetje dokaže, da bi bil rezultat, do katerega je prišla Komisija v odločbi, drugačen, če bi moral biti dokument, ki ni bil posredovan, izločen kot obremenilni dokaz.

V zvezi z neposredovanjem razbremenilnega dokumenta mora zadevno podjetje samo dokazati, da je dejstvo, da dokument ni bil razkrit, lahko vplivalo na potek postopka in vsebino odločbe Komisije v njegovo škodo. Dovolj je, če podjetje dokaže, da bi lahko navedeni razbremenilni dokument uporabilo pri svoji obrambi, in sicer da bi, če bi se nanj lahko oprlo v upravnem postopku, lahko navedlo dokaze, ki ne bi bili skladni s sklepi, do katerih je na tej stopnji prišla Komisija, in bi lahko tako kakor koli vplivali na njeno presojo v odločbi, vsaj glede teže in trajanja njemu očitanega ravnanja, in s tem na višino globe.

(Glej točke 41, 46 in 47.)

2.      V postopku, ki je uveden zaradi kršitve pravil konkurenčnega prava, je zadevno podjetje šele na začetku upravne kontradiktorne faze z obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah obveščeno o vseh bistvenih podatkih, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka, in šele takrat pridobi pravico do vpogleda v spis, da se tako zagotovi dejansko izvajanje njegove pravice do obrambe. Zato odgovor drugih podjetij, ki naj bi bila udeležena v kartelu, na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah načeloma ni vključen v celoto dokumentov preiskovalnega spisa, s katerimi se stranke lahko seznanijo.

Vendar če se namerava Komisija opreti na del odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali na dokument, priložen k takemu odgovoru, da bi dokazala obstoj kršitve v postopku izvajanja člena 81(1) ES, je treba drugim podjetjem, vpletenim v ta postopek, omogočiti, da se glede takega dokaznega sredstva opredelijo. V takih okoliščinah namreč zadevni odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen k takemu odgovoru, pomeni obremenilni dokaz zoper različna podjetja, ki naj bi bila udeležena pri kršitvi.

Če je lahko odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen k takemu odgovoru, upošteven za obrambo podjetja, ker mu omogoča uveljavljanje dokazov, ki niso skladni s sklepi Komisije na tej stopnji, se po analogiji ta odlomek šteje za razbremenilni dokaz. V tem primeru je treba zadevnemu podjetju omogočiti, da preuči zadevni odlomek ali dokument in se izreče o njem.

(Glej točke od 42 do 44.)

3.      Pisnih pričanj zaposlenih v neki družbi, ki so bila sestavljena pod nadzorom te družbe in ki jih je ta v upravnem postopku, ki ga zaradi kršitve pravil konkurenčnega prava vodi Komisija, predložila v svojo obrambo, načeloma ni mogoče opredeliti kot informacije, ki se razlikujejo od izjav te družbe in so od njih neodvisne. Splošno pravilo je namreč, da stališče družbe glede resničnosti dejstev, ki ji jih očita Komisija, temelji predvsem na poznavanju dejstev in mnenjih njenih zaposlenih in vodstva.

(Glej točko 58.)

4.      Dvom sodišča je treba razlagati v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve člena 81(1) ES. Sodišče torej ne more sklepati, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če še vedno dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe o naložitvi globe.

V tem zadnjem primeru je namreč treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki se uvršča med temeljne pravice, ki pomenijo splošna načela prava Skupnosti. Z vidika narave zadevnih kršitev ter narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja zlasti v postopkih v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni.

(Glej točki 79 in 80.)

5.      Na področju konkurence se mora Komisija pri dokazovanju obstoja kršitve sklicevati na natančne in ujemajoče se dokaze. Vendar ni nujno, da vsak dokaz, ki ga predloži Komisija, izpolnjuje ta merila glede vsakega znaka kršitve. Dovolj je, da skupek indicev, na katerega se sklicuje institucija, gledano na splošno, izpolnjuje to zahtevo. O obstoju protikonkurenčne prakse ali sporazuma je torej mogoče sklepati na podlagi določenega števila naključij in indicev, ki lahko skupaj, če ne obstaja druga logična razlaga, pomenijo dokaz kršitve pravil o konkurenci.

Če se poleg tega Komisija za sklep o obstoju kršitve člena 81(1) ES opira le na ravnanje zadevnih podjetij na trgu, zadostuje, da ta dokažejo obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, prikazujejo v drugačni luči in tako dopuščajo, da se razlaga Komisije, ki jo je navedla pri ugotovitvi obstoja kršitve pravil o konkurenci, nadomesti z drugo logično razlago dejstev. To pravilo velja tudi, če dokazi, na katere se opira Komisija, niso zadostni. V takem primeru namreč z navedenimi elementi ni mogoče nedvoumno in brez potrebne razlage dokazati obstoja kršitve.

Nasprotno pa navedeno pravilo ne velja za vse primere, v katerih je kršitev dokazana s sklepanjem na podlagi drugih dejstev ali s posrednimi ali nedokumentiranimi dokazi. V zvezi z dokazi, ki jih je mogoče navesti za ugotovitev kršitve člena 81 ES, velja namreč v pravu Skupnosti načelo proste presoje dokazov.

(Glej točke 81, 82 in od 85 do 87.)

6.      V okviru postopka v zvezi s kršitvijo člena 81(1) ES je edino upoštevno merilo za presojo predloženih dokazov njihova verodostojnost. V skladu s splošnimi dokaznimi pravili sta verodostojnost in tako dokazna vrednost dokumenta odvisni od njegovega izvora, okoliščin njegovega nastanka, njegovega naslovnika in njegove vsebine.

Pri izjavah, ki jih poda podjetje, je poleg tega še posebej visoko dokazno vrednost mogoče priznati tistim, ki so, prvič, zanesljive, drugič, podane v imenu podjetja, tretjič, podane s strani osebe, ki ima poklicno obveznost delovati v interesu tega podjetja, četrtič, nasprotujejo interesom avtorja izjave, petič, so podane s strani neposredne priče dogajanju, ki ga opisujejo, in šestič, so podane pisno, načrtno in po tehtnem premisleku.

Nasprotno pa izjave nekega podjetja, ki se mu očita udeležba v kartelu, katere točnost prereka več drugih zadevnih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz obstoja kršitve, ki so jo ta podjetja storila, ne da bi to potrjevali drugi dokazi, pri čemer je zaradi zanesljivosti zadevnih izjav lahko zahtevana stopnja potrditve manjša.

(Glej točke od 90 do 93.)

7.      Čeprav je nekaj nezaupanja do prostovoljnih navedb glavnih udeležencev v protipravnem kartelu običajnega glede na verjetnost, da ti udeleženci po navadi predložijo več obremenilnih dokazov o dejavnosti svojih konkurentov, to ne spremeni dejstva, da se namreč s predlogom za uporabo Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, da bi se dosegla imuniteta pred globo ali znižanje globe, ne spodbuja nujno k temu, da se predložijo izkrivljeni dokazi glede sodelovanja preostalih udeležencev v kartelu. Vsak poskus zavajanja Komisije namreč lahko omaje odkritost in popolnost sodelovanja predlagatelja in s tem ogrozi njegovo možnost, da je deležen vseh ugodnosti na podlagi obvestila o ugodni obravnavi.

Kar zadeva pričanja, je seveda mogoče, da zaposleni v podjetju, ki je zaprosilo za imuniteto pred globami, ki morajo delovati v njegovem interesu, želijo predložiti čim več obremenilnih dokazov, saj lahko njihovo sodelovanje v postopku pozitivno vpliva tudi na njihovo poklicno prihodnost. Vendar se morajo zadevni zaposleni v takem primeru zavedati tudi morebitnih negativnih posledic navajanja netočnih dejstev, ki so še občutnejše zaradi zahteve po potrditvi z drugimi dokazi.

(Glej točki 94 in 111.)

8.      Da bi lahko Komisija odobrila zmanjšanje globe na podlagi točke 21 Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, morajo imeti zadevni dokazi precejšnjo dokazno vrednost v primerjavi z dokazi, s katerimi že razpolaga. Zato se lahko podjetje, ki želi doseči znižanje globe, v prošnji za ugodno obravnavo, predloženi po posredovanju odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, upravičeno osredotoči na dejstva, ki po njegovem mnenju dotlej niso bila pravno zadostno dokazana, da jim s tem doda precejšnjo dodano vrednost. To je lahko razlog, da zadevno podjetje izpusti dejstva, za katera meni, da so bila brez vsakega dvoma dokazana v predhodno posredovanih dokazilih.

Tudi glede na besedilo točke 21 obvestila o ugodni obravnavi ni mogoče izključiti, da predložitev dokazov, ki imajo določeno dokazno vrednost, vendar se nanašajo na dejstva, ki so bila dokazana že z drugimi dokazi, ne pripelje do znižanja.

(Glej točki 146 in 147.)

9.      Sporazumi in usklajena ravnanja iz člena 81(1) ES in iz člena 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) nujno nastanejo zaradi sodelovanja več podjetij, ki so vsa sostorilci kršitve, vendar ima lahko njihovo sodelovanje različne oblike, predvsem glede na značilnosti upoštevnega trga in položaj vsakega podjetja na tem trgu, zastavljenih ciljev in izbranih ali načrtovanih načinov izvajanja. Vendar sámo dejstvo, da vsako podjetje sodeluje pri kršitvi na svoj način, ni dovolj za izključitev njegove odgovornosti za celotno kršitev, skupaj z ravnanji, ki so jih dejansko izvajala druga sodelujoča podjetja, vendar imajo isti cilj ali enak protikonkurenčni učinek.

Podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi s svojimi ravnanji, ki jih zajema pojem sporazuma ali usklajenega ravnanja s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 81(1) ES ali člena 53(1) Sporazuma o EGP in ki pripomorejo k uresničitvi kršitve v celoti, je tako odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru iste kršitve med celotnim obdobjem, ko je sodelovalo pri navedeni kršitvi, če je dokazano, da je zadevno podjetje vedelo za protipravna ravnanja drugih udeležencev ali da jih je lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti z njimi povezano tveganje.

Tako je, kadar podjetje iz tretje države, ki je imelo v skupnem dogovoru, v skladu s katerim so bili nekateri projekti v EGP pridržani za evropske proizvajalce, le pasivno vlogo, saj se je zavezalo, da teh projektov ne bo prevzemalo, če je bilo seznanjeno s tem dogovorom in če njegova pasivna vloga ni bila posledica njegove odločitve, temveč je izhajala iz oblike njegovega sodelovanja pri sporazumu o trgu EGP, pri čemer je bilo njegovo sodelovanje predhodni pogoj za dodeljevanje projektov v EGP evropskim proizvajalcem.

(Glej točke od 218 do 222.)

10.    Zahteva po pravni varnosti, ki mora biti zagotovljena gospodarskim subjektom, kadar je sporno, ali kršitev konkurence obstaja, pomeni, da mora Komisija, ki nosi dokazno breme za kršitve, ki jih sama ugotovi, pravno zadostno dokazati obstoj dejstev, ki tvorijo kršitev. Glede zatrjevanega trajanja kršitve iz istega načela pravne varnosti izhaja, da Komisija, če ni dovolj dokazov za neposredno ugotovitev trajanja kršitve, navede vsaj dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so si časovno tako blizu, da se lahko razumno ugotovi, da je kršitev trajala neprekinjeno med dvema konkretno navedenima datumoma.

Poleg tega dejstvo, da dokaz obstoja trajajoče kršitve ni bil predložen za nekatera opredeljena obdobja, ne preprečuje, da bi se za kršitev štelo, da je trajala v širšem časovnem okviru, kot je predmetna, če ta ugotovitev temelji na skladnih in objektivnih indicih. V okviru kršitve, ki traja več let, tudi dejstvo, da se zunanji odrazi omejevalnega sporazuma pojavljajo ob različnih časovno bolj ali manj oddaljenih obdobjih, ne vpliva na njegov obstoj, če različni ukrepi, ki so del te kršitve, uresničujejo samo en cilj in se umeščajo v okvir enotne in trajajoče kršitve.

(Glej točki 235 in 236.)

11.    Če je kršitev iz člena 81(1) ES storilo več podjetij, je treba preučiti relativno težo sodelovanja vsakega od njih. Tako je treba dejstvo, da podjetje ni bilo udeleženo v vseh elementih kartela ali je imelo manjšo vlogo v okviru te udeležbe, upoštevati pri presoji teže kršitve in določitvi globe.

Zlasti pri sporazumih, pri katerih so se podjetja iz tretjih držav zavezala, da ne bodo prodrla na trg Evropskega gospodarskega prostora (EGP), evropska podjetja pa so si s tajnimi dejanji razdelila različne projekte na tem trgu, je teža ravnanj podjetij iz tretjih držav primerljiva s težo ravnanj evropskih podjetij, ker njihovo nesodelovanje pri dodeljevanju projektov v EGP torej ni bilo rezultat njihovih odločitev, temveč zgolj posledica narave njihovega sodelovanja pri zadevnem sporazumu.

(Glej točke 258 in od 260 do 262.)

12.    V postopku v zvezi s kršitvijo člena 81(1) ES ima Komisija na voljo široko polje proste presoje, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci.

Znesek globe Komisija določi glede na težo kršitve in, če je to primerno, njeno trajanje. Težo kršitve je treba ugotoviti ob upoštevanju dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilen učinek glob. Upoštevati je treba objektivne dejavnike, kot so vsebina in trajanje protikonkurenčnih ravnanj, njihovo število in intenzivnost, obseg prizadetega trga in škoda, povzročena gospodarskemu javnemu redu. Pri preučitvi je treba prav tako upoštevati relativni pomen in tržni delež odgovornih podjetij ter morebitno ponavljanje kršitev.

(Glej točki 280 in 281.)

13.    Komisija mora vsakič, ko se odloči, da bo na podlagi konkurenčnega prava naložila globe, spoštovati splošna pravna načela, med katerimi je načelo enakega obravnavanja, kot ga razlagajo sodišča Skupnosti. To načelo zahteva, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je taka obravnava objektivno utemeljena.

Če je treba za določitev razmerja med globami, ki se bodo naložile, uporabiti podatek o prometu podjetij, ki so bila udeležena pri isti kršitvi, je treba obdobje, ki se bo upoštevalo, določiti tako, da bodo pridobljeni podatki čim bolj primerljivi. Če se Komisija, da bi določila vrednost svetovne prodaje nekaterih podjetij, opira na različna leta, in izračun izhodiščnih zneskov glob, ki jih je treba tem podjetjem naložiti za obdobje njihovega sodelovanja pri omejevalnem sporazumu kot samostojnih podjetij, opravi na podlagi prometa, ki so ga ta podjetja ustvarila v različnih letih, teh podjetij ne obravnava enako. Čeprav je cilj, ki ga navaja Komisija, ker omogoča primerjavo zmožnosti delničarjev skupnega podjetja, da v obdobju pred njegovo ustanovitvijo povzročijo škodo konkurenci, legitimen, pa ne upravičuje takega neenakega obravnavanja, če se ugotovi, da bi lahko Komisija za izpolnitev zastavljenega cilja uporabila druge metode, ne da bi podjetja pri izbiri referenčnega leta obravnavala različno.

(Glej točke 282, 283, 286, 287 in od 290 do 292.)