Zadeva T‑511/09
Niki Luftfahrt GmbH
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Pomoč za prestrukturiranje, ki jo je Avstrija odobrila v korist skupine Austrian Airlines – Odločba, s katero je bila pomoč pod nekaterimi pogoji razglašena za združljivo s skupnim trgom – Privatizacija skupine Austrian Airlines – Opredelitev prejemnika pomoči – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. maja 2015
1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Nemožnost tožene stranke odgovoriti na tožbene razloge zaradi zakonske obveznosti – Nevplivanje – Dopustnost
(člena 263 PDEU in 339 PDEU; Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
2. Ničnostna tožba – Razlogi – Možnost tožečih strank, da uveljavljajo vse razloge za razglasitev ničnosti – Omejitev zgolj na podlagi izrecne določbe in ob spoštovanju načela sorazmernosti – Tožbeni razlogi, utemeljeni na informacijah, ki so v javni različici odločbe na področju državnih pomoči zakrite – Dopustnost – Kršitev pravice Komisije do obrambe – Neobstoj
(člena 263 PDEU in 339 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 52(1); Uredba Sveta št. 659/1999, člena 24 in 25; Obvestilo Komisije 2003/C 297/03)
3. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Tožbeni razlogi, utemeljeni na informacijah, ki so bile pridobljene protipravno – Informacije, s katerimi je že seznanjena tožeča stranka, ki je ne veže obveznost varovanja poslovne skrivnosti – Ogrožanje sistema nadzora državnih pomoči – Neobstoj – Dopustnost
(člen 263 PDEU; Statut Sodišča, člena 21 in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1))
4. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Obveznost obrazložitve – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost
(člen 263, drugi odstavek, PDEU)
5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči – Odločba o pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah – Nujnost navedbe dejstev in pravnih ugotovitev, ki so bistveni za odločbo – Neobstoj zahteve, da se posebej obrazloži vsak element, na katerega so se sklicevale zainteresirane stranke
(člen 87(3)(c) ES; člen 296 PDEU)
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Zagotavljanje blaga in storitev pod ugodnejšimi pogoji – Vključitev
(člen 87(1) ES)
7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Uporaba merila zasebnega vlagatelja – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Meje
(člen 87(1) ES; člen 263 PDEU)
8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije – Presoja zakonitosti glede na podatke, ki so bili na voljo ob sprejetju odločbe
(člen 87(1) ES; člen 263 PDEU)
9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Prodaja javnega podjetja, ki je prejelo državno pomoč – Uporaba merila zasebnega vlagatelja – Element pomoči, vključen v nakupno ceno – Prednost kupca – Neobstoj
(člen 87(1) ES)
10. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Možnost sprejetja smernic – Sodni nadzor – Pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah
(člen 87(3)(c) ES; člen 263 PDEU; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02, točki 16 in 17)
11. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah – Podjetje v težavah – Pojem – Podjetje v težavah, ki pripada skupini podjetij – Podjetje v težavah, ki ga prevzame skupina podjetij – Presoja
(člen 87(3)(c) ES; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02, točka 13)
12. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah – Pojem prestrukturiranja – Podjetje v položaju prezadolženosti
(člen 87(3)(c) ES; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02, točka 43)
13. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah – Podjetje iz sektorja letalskih prevozov – Pogoji
(člen 87(3)(c) ES; Obvestilo Komisije 2004/C 244/02, točka 38)
14. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Združljivost pomoči z notranjim trgom – Diskrecijska pravica – Upoštevanje povezave med določbami o ureditvi državnih pomoči in drugimi določbami pogodbe
(členi 43 ES, 87 ES in 88 ES)
15. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem
(člen 263 PDEU)
1. Na podlagi člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča mora tožba vsebovati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Te navedbe morajo biti dovolj jasne in natančne, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, sodišču Unije pa, da izvede sodni nadzor. Tako je za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti potrebno, da bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji tožba, izhajajo vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo iz besedila tožbe
Tožena stranka pa z zatrjevanjem, da ne more odgovoriti na trditve tožeče stranke zaradi zakonske obveznosti, ne more dokazati obstoja kršitve formalne zahteve iz člena 44(1)(c) Poslovnika, ki bi lahko povzročila nedopustnost tožbe.
(Glej točki 65 in 66.)
2. Fizična ali pravna oseba, ki na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU lahko izpodbija akt iz prvega odstavka te določbe, lahko brez omejitev navede vse tožbene razloge, ki so omenjeni v drugem odstavku tega člena.
Zato mora biti vsaka omejitev pravice tožeče stranke, da navede razloge za razglasitev ničnosti, ki se ji zdijo primerni, ob upoštevanju tega, da bi pomenila tudi omejitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, določena v pravu Unije v smislu člena 52(1) te listine in skladna z zahtevami zadnje določbe. Zlasti mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti potrebna in dejansko ustrezati ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če je potrebno, varstva pravic in svoboščin drugih.
Glede obveznosti Komisije iz člena 339 PDEU, da ne sme razkriti informacij, ki so po svoji naravi zajete s poslovno skrivnostjo, in zlasti ne podatkov o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov, ki je potrjena v členu 24 Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 87 ES, je treba opozoriti, da v nobeni od teh določb ni izrecno določeno, da je treba tožbene razloge, ki so utemeljeni z elementi odločbe, zoper katero je vložena tožba, ki so v objavljeni različici te odločbe zakriti in do katerih je tožeča stranka lahko dostopala zgolj tako, da je brez dovoljenja Komisije pridobila popolno zaupno različico te določbe, zavreči kot nedopustne.
Poleg tega obveznost Komisije do varovanja poslovne skrivnosti postane brezpredmetna, če so tožeča stranka in druge zainteresirane stranke že seznanjene z zadevnimi informacijami in če je obravnava izvedena brez navzočnosti javnosti.
(Glej točke od 67 do 71, 82, 83, 87, 89, 90.)
3. Tudi če se izkaže, da je tožeča stranka, ki je že imela dostop do informacij, vsebovanih v popolni različici izpodbijane odločbe Komisije s področja državnih pomoči in ki je ne veže obveznost varovanja poslovne skrivnosti, na katero se nanašata člen 339 PDEU in člen 24 Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 87 ES, v okviru postopka pred sodiščem Unije uporabila informacije, ki jih je pridobila protipravno, to ni okoliščina, ki upravičuje, da se tožba, vložena na podlagi člena 263 PDEU, zavrže kot nedopustna v skladu s s členom 44 Poslovnika Splošnega sodišča iz razloga, da bi to ogrozilo sistem nadzora državnih pomoči, ker bi bili gospodarski subjekti odvrnjeni od tega, da Komisiji v okviru postopka preizkusa državnih pomoči razkrijejo zaupne informacije.
(Glej točke od 91 do 96.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 104, 111, 118.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 105 do 107, 114.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 122 in 123.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 124 do 126.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 127 in 188.)
9. V primeru, da je podjetje, ki je prejelo državno pomoč, pridobljeno po tržni ceni, torej po najvišji ceni, ki jo je bil za to družbo v položaju, v katerem se je znašla zlasti po tem, ko je bila deležna državnih pomoči, v običajnih konkurenčnih pogojih pripravljen plačati zasebni vlagatelj, se šteje, da je element pomoči ocenjen na podlagi tržne cene in vključen v nakupno ceno. V takih okoliščinah kupca ni mogoče obravnavati, kot da je dobil prednost glede na druge subjekte na trgu.
(Glej točko 133.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 142 do 149.)
11. Na področju državnih pomoči je eno od načel, določeno v točki 13 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, prepoved, da se podjetju v težavah, ki pripada večji poslovni skupini, dodeli pomoč za reševanje ali prestrukturiranje, če vzrok težav ni v podjetju samem in so te posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini, ali če ima skupina sredstva, da lahko sama odpravi težave. Cilj te prepovedi je torej preprečiti, da bi skupina podjetij stroške načrta za prestrukturiranje enega od podjetij, ki je njen del, prenesla na državo, če je to podjetje v težavah in če te težave izvirajo iz skupine ali če ima ta skupina sredstva za njihovo odpravo.
V tem okviru je namen razširitve prepovedi upravičenosti do pomoči za reševanje ali prestrukturiranje na podjetja v težavah, ki jih je prevzela skupina, preprečiti, da skupina podjetij zlorabi to prepoved, s tem da izkoristi okoliščino, da podjetje, ki ga namerava odkupiti, ob izplačilu pomoči za prestrukturiranje odkupljenemu podjetju še ni formalno del te skupine.
(Glej točke 159, 160, 171.)
12. Prestrukturiranje smislu Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah običajno obsega poslovni del z določitvijo ukrepov za reorganizacijo in racionalizacijo dejavnosti podjetja in finančni del, ki je lahko med drugim v obliki kapitalske injekcije ali zmanjšanja dolga. V tem smislu prestrukturiranje ne more biti omejeno na finančno pomoč.
To pa ne pomeni, da mora biti pomoč za prestrukturiranje nujno namenjena financiranju ukrepov, sprejetih v okviru poslovnega dela prestrukturiranja. Tako je treba upoštevati točko 43 Smernic, iz katere izhaja, da mora biti višina pomoči omejena na najnižjo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih virov podjetja. V primeru visoko zadolženega podjetja pa je logično, da bo bistven del pomoči namenjen razdolževanju, medtem ko bo ukrepe poslovnega prestrukturiranja kril prejemnik pomoči iz lastnih sredstev in z eventualnim zunanjim financiranjem, pridobljenim pod tržnimi pogoji.
(Glej točki 181 in 182.)
13. Iz točke 38(4) Smernic v letalskem sektorju iz leta 1994 je razvidno, da prestrukturiranje podjetja za zračni prevoz ne sme privesti do povečanja števila letal ali sedežev, ponujenih na zadevnih trgih, ki bi presegalo rast teh trgov. Vendar je treba to omejitev uskladiti s ciljem, ki je določen v točki 38(1) Smernic v letalskem sektorju iz leta 1994 in povzet v točki 38 Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, in sicer, da mora načrt za prestrukturiranje omogočiti družbi, da v razumnem času obnovi dolgoročno sposobnost preživetja. Ta cilj pa bi bilo težko doseči, če se zmogljivosti družbe, ki prejme pomoč za prestrukturiranje, ne bi smele povečevati z enako hitrostjo kot pri konkurentih, zlasti v primeru hitre rasti trga.
(Glej točke 190, 191, 193.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 215 in 216.)
15. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 225.)