Zadeva T‑525/13
H&M Hennes & Mauritz BV & Co. KG
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model, ki predstavlja ročne torbice – Prejšnji model – Razlog za ničnost – Individualnost – Člen 6 Uredbe (ES) št. 6/2002 – Obveznost obrazložitve“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 10. septembra 2015
1. Modeli Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Člen 62, prvi stavek, Uredbe št. 6/2002 – Enak obseg kot obseg člena 296 PDEU – Uporaba implicitne obrazložitve s strani odbora za pritožbe – Dopustnost – Pogoji
(Člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 6/2002, člen 62)
2. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Seznanjeni uporabnik – Pojem
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(b))
3. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Upodobitev ročnih torbic
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(b))
4. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Merila presoje – Svoboda oblikovalca
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(2) in 25(1)(b))
5. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Ugotovitev splošnega vtisa glede na način uporabe proizvoda
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(b))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 15 in 16.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 22, 24 in 25.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 23, 26, 27, 30 in 40.)
4. Besedilo člena 6 Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti o oceni individualne narave v odstavku 1 določa merilo celotnega vtisa modelov v koliziji in v odstavku 2 navaja, da je treba v ta namen upoštevati stopnjo svobode oblikovalca. Iz teh določb in zlasti iz člena 6(1)(b) Uredbe št. 6/2002 je razvidno, da je ocenjevanje individualne narave modela Skupnosti v bistvu sestavljeno iz preučitve v štirih fazah. Pri tej preučitvi se določi, prvič, sektor izdelkov, v katere naj bi bil vgrajen model ali na katerih naj bi se uporabljal, drugič, seznanjeni uporabnik teh izdelkov glede na njihov namen in – v zvezi s tem seznanjenim uporabnikom – stopnja poznavanja predhodne izdelave in stopnja pozornosti pri primerjavi modelov, ki naj bo, če je le mogoče, neposredna, tretjič, stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela in, četrtič, rezultat primerjave zadevnih modelov ob upoštevanju zadevnega sektorja, stopnje svobode oblikovalca in celotnega vpliva izpodbijanega modela in vsakršnega predhodnega modela, predstavljenega javnosti, na seznanjenega uporabnika.
Dejavnik, ki se nanaša na stopnjo svobode oblikovalca, lahko „okrepi“ (ali, nasprotno, ublaži) ugotovitev o celotnem vtisu vsakega zadevnega modela. Ocena stopnje svobode oblikovalca ni predhodna abstraktna faza pred primerjavo celotnega vtisa vsakega zadevnega modela.
Stopnja svobode oblikovalca modela je opredeljena med drugim glede na omejitve, povezane z značilnostmi, ki jih narekuje tehnično delovanje izdelka ali njegovega elementa, ali zakonske predpise, ki veljajo za izdelek. Te omejitve vodijo do standardizacije nekaterih lastnosti, ki tako postanejo skupne modelom, ki se uporabijo za zadevni izdelek.
Zato večja kot je svoboda oblikovalca pri razvijanju modela, manj verjetno bodo majhne razlike med modeloma v koliziji pri seznanjenem uporabniku zadoščale za drugačen celotni vtis. Nasprotno, bolj ko je svoboda oblikovalca pri razvijanju modela omejena, bolj manjše razlike med modeloma v koliziji zadoščajo, da ima na seznanjenega uporabnika drugačen celotni vtis. Tako visoka stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela potrjuje ugotovitev, da modeli, med katerimi ni pomembnih razlik, pri seznanjenem uporabniku ustvarijo enak celotni vtis.
(Glej točke 28, 29, 32 in 33.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 39.)