Združeni zadevi T‑174/12 in T‑80/13
Syrian Lebanese Commercial Bank SAL
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev – Prilagoditev predlogov – Rok – Očitna napaka pri presoji – Obveznost obrazložitve – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Pravica do obrambe“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 4. februarja 2014
1. Sodni postopek – Sklep ali uredba, s katero se med postopkom nadomesti izpodbijani akt – Nov element – Dopustnost novih zahtevkov
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2); sklep Sveta 2013/109/SZVP)
2. Ničnostna tožba – Roki – Začetek – Akt o omejevalnih ukrepih glede posameznika ali subjekta – Obvestitev zadevne osebe z objavo v Uradnem listu Evropske unije – Seznanitev z aktom na datum objave – Predlog za prilagoditev predlogov, glede na to objavo, kot začetek roka za vložitev – Dopustnost
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 102(1))
3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji – Obveznost istočasne obvestitve zadevne osebe ob sprejetju akta, ki posega v njen položaj, oziroma kmalu po tem – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom – Nedopustnost
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; sklepa Sveta 2011/782/SZVP in 2012/739/SZVP; uredbe Sveta št. 36/2012, št. 55/2012 in št. 1117/2012)
4. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji – Obveznost istočasne obvestitve zadevne osebe ob sprejetju akta, ki posega v njen položaj, oziroma kmalu po tem – Meje – Varnost Unije in držav članic oziroma njihovih mednarodnih odnosov – Sklep, ki je sprejet v okviru, ki je naslovniku znan in ga postavi v položaj, da razume obseg ukrepov, sprejetih zoper njega – Dopustnost obrazložitve v skrajšani obliki
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; sklepa Sveta 2011/782/SZVP in 2012/739/SZVP; uredbe Sveta št. 36/2012, št. 55/2012 in št. 1117/2012)
5. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Obveznost obrazložitve – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost
(člen 263, drugi odstavek, PDEU)
6. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva – Lastnost organa, ki je v lasti takšnega organa, oziroma ga tak organ nadzira – Hčerinska družba, v kapitalu katere je udeležena matična družba, zoper katero se nanašajo takšni ukrepi, v obsegu, ki matični družbi omogoča, da nadzira skupščino delničarjev hčerinskega podjetja – Zadostna kapitalska povezanost
(Uredba Sveta št. 36/2012, člen 15(1))
7. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva – Lastnost organa, ki je v lasti takšnega organa, oziroma ga tak organ nadzira – Očitna kapitalska povezanost med matično družbo in njeno hčerinsko družbo – Nadzor dejavnosti hčerinske družbe preko centralne banke tretje države – Nevplivanje
(Uredba Sveta št. 36/2012, člen 15(1))
8. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji – Pravica do predhodne izjave ob sprejetju teh ukrepov – Neobstoj – Pravice, zagotovljene s sodnim nadzorom sodišča Unije in možnostjo zaslišanja po sprejetju teh ukrepov – Obveznost obvestitve o obremenilnih dejstvih – Obseg
(člen 6(1) PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 41(2)(a) in 47; sklepi Sveta 2011/782/SZVP, člen 21(2) in (3), in 2012/739/SZVP, člen 27(2) in (3), in 2013/255/SZVP, člen 30(2) in (3); uredba Sveta št. 36/2012, člen 32(2) in (3))
9. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva – Pravica do obrambe – Obvestilo o obremenilnih dokazih – Kasnejši sklep o ohranitvi imena osebe na seznamu naslovljencev teh ukrepov – Kršitev pravice do izjave
(Sklepi Sveta 2012/739/SZVP, 2013/109/SZVP in 2013/255/SZVP; uredbi Sveta št. 1117/12 in št. 363/13)
10. Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Postopek uvrstitve na seznam zadevnih oseb – Postopek, ki zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic – Izbira pravne podlage – Člen 215 PDEU, ne pa člen 75 PDEU – Dopustnost
(člena 75 PDEU in 215(2) in (3) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 51(1); sklep Sveta 2011/273/SZVP; uredba Sveta št. 36/2012, člen 32(2), (3) in (4))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 51 do 54.)
2. Vprašanje, ali je treba člen 102(1) Poslovnika Splošnega sodišča razlagati tako, da se uporabi, če je bila zadevna stranka o sprejetju akta, ki vsebuje omejevalne ukrepe, obveščena z objavo obvestila, je odločilno za ugotovitev, ali je bila druga prošnja za prilagoditev predlogov vložena pred iztekom roka za vložitev tožbe zoper uredbo, ki se računa od objave zadevnega obvestila.
V zvezi s tem, če Svet, ker ne more opraviti posamične obvestitve, to nadomesti z objavo obvestila, to obvestilo ostane akt, s katerim se lahko zadevne stranke seznanijo le z branjem Uradnega lista. Cilj štirinajstdnevnega roka iz člena 102(1) Poslovnika Splošnega sodišča zainteresiranim strankam zagotavlja dovolj dolgo časovno obdobje, da vložijo tožbo zoper objavljene akte, kar omogoča spoštovanje pravice do učinkovitega sodnega varstva, ki ga sedaj zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ker Poslovnik v členu 102(1) določa dodatni rok štirinajstih dni za vložitev tožbe zoper akte, objavljene v Uradnem listu Evropske unije, je treba to določbo po analogiji uporabiti tudi takrat, kadar je dogodek, ki sproži tek roka za vložitev tožbe, obvestilo o navedenih aktih, ki je prav tako objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Isti razlogi, ki so utemeljevali odobritev dodatnega roka štirinajstih dni glede objavljenih aktov, namreč, drugače kot za posamične obvestitve, veljajo glede objavljenih obvestil.
Če bi se poleg tega štelo, da se navedeni člen Poslovnika v okoliščinah obravnavanega primera ne uporabi, bi bili posamezniki v manj ugodnem položaju od tistega, ki bi nastal, če ne bi bilo obveznosti posamične obvestitve. V navedenem primeru bi namreč sama objava aktov, ki vsebujejo omejevalne ukrepe, zadostovala za sprožitev teka roka za vložitev tožbe, ki bi zajemal dodatnih štirinajst dni iz člena 102(1) Poslovnika.
(Glej točke od 63 do 66.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 75.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 76, 77, 131, 132 in 144.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 86.)
6. Kadar se zamrznejo sredstva subjekta, za katerega je ugotovljeno, da podpira sirski režim, obstaja nezanemarljivo tveganje, da ta subjekt izvaja pritisk na subjekte, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali mu pripadajo, da bi se izognil učinku ukrepov, ki se nanašajo nanj. Zato je zamrznitev sredstev teh subjektov potrebna in ustrezna za zagotavljanje učinkovitosti sprejetih ukrepov in preprečevanje izogibanja tem ukrepov. Poleg tega, kadar je pravna oseba v lasti druge osebe, na katero se ti ukrepi nedvomno nanašajo, se morajo omejevalni ukrepi zaradi te kapitalske povezave, ki omogoča, da slednja nadzira skupščino delničarjev te pravne osebe, nanašati tudi na navedeno pravno osebo, če akti, s katerimi so bili zadevni omejevalni ukrepi sprejeti, določajo uporabo teh ukrepov za pravne osebe, katerih imetnice so osebe, na katere se ti ukrepi že nanašajo, ali ki so pod nadzorom teh oseb.
Kajti Svet z uvrstitvijo in ohranitvijo na seznamu osebe, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, zaradi identitete njenega večinskega delničarja, namreč ne povezuje s samostojnim ravnanjem subjekta, ki bi bilo v nasprotju z določbami aktov, ki vsebujejo take ukrepe, temveč s sestavo njenih delničarjev in tako z njeno tesno povezanostjo z matično družbo.
(Glej točke 101, 102, 104, 108, 123, 144 in 169.)
7. Kapitalska povezava med osebo, na katero se nanašajo restriktivni ukrepi in matično družbo ni izpodbijana zaradi tega, ker so dejavnosti te osebe predmet nadzora centralne banke tretje države. Dejavnost nadzora in ukrepi, ki jih je sprejela ta banka, se nanašajo na sredstva, s katerimi tožeča stranka razpolaga v svoji državi. Ukrepi, ki jih je sprejel Svet, pa se nanašajo le na sredstva, s katerimi tožeča stranka razpolaga ali bi lahko razpolagala v Uniji, in na transakcije, ki bi jih želela opraviti s temi sredstvi. Poleg tega takšna oseba zlasti ne more izpodbijati primernosti njene uvrstitve na sezname oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi proti Siriji, ki jih je sprejel Svet, in ohranitve na njih s tem, da njeno dejavnost, vključno z dejavnostjo, ki je povezana z Unijo, nadzira nacionalni organ tretje države.
(Glej točke od 116 do 122.)
8. Zato, da bi bili spoštovani pravica do obrambe in zlasti pravica do izjave, se od organov Unije glede omejevalnih ukrepov ne zahteva, da pred prvo uvrstitvijo osebe ali subjekta na seznam za naložitev omejevalnih ukrepov o razlogih za to uvrstitev obvestijo zadevno osebo ali subjekt. Tako predhodno obvestilo bi namreč lahko ogrozilo učinkovitost ukrepov zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, ki so jih uvedli navedeni organi. Za dosego svojih ciljev morajo imeti taki ukrepi po svoji naravi učinek presenečenja in se izvesti s takojšnjim učinkom. Svet tako ni zavezan zaslišati osebe pred njeno prvo uvrstitvijo na sezname oseb, na katere se nanašajo ti omejevalni ukrepi. V tej zvezi je možnost, da se taka oseba obrne na Svet, potem ko je bila obveščena o uvrstitvi na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, zadostna za to, da se zagotovi spoštovanje njene pravice do obrambe. Še več, niti zadevna ureditev niti splošno načelo spoštovanja pravice do obrambe zadevni stranki ne priznavata pravice do takega zaslišanja. Nasprotno, pomembno je, da je imela ta oseba od svoje uvrstitve na sezname oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, možnost uresničevati pravico do obrambe in pravico do učinkovitega sodnega varstva tako, da Svetu in Splošnemu sodišču predstavi razloge, iz katerih meni, da ta uvrstitev ni utemeljena.
(Glej točke od 137 do 140, 145 in 147.)
9. Na področju omejevalnih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike se na argument učinka presenečenja navedenih ukrepov načeloma ni mogoče veljavno sklicevati, kar zadeva spoštovanje pravic do obrambe, ki zadevajo poznejše akte, s katerimi se je ime tožeče stranke ohranilo na seznamih imen oseb, ki so predmet omejevalnih ukrepov.
Za obstoj pravice do izjave pred sprejetjem aktov, s katerimi se ohranjajo omejevalni ukrepi za osebe, na katere so se ti že nanašali, se predpostavlja, da je Svet v zvezi s temi osebami upošteval nova dejstva.
Če je oseba izkoristila možnost podati izjavo pri sprejetju določenih poznejših aktov, s tem ko je na Svet naslovila dopis, slednji pa je nanj odgovoril šele po vložitvi tožbe, je okoliščina, da bi Svet pred sprejetjem akta to osebo moral zaslišati, brez posledic, če Svet ime te osebe ohrani na zadevnem seznamu, ne da bi v zvezi z njo upošteval nova dejstva.
(Glej točke od 148 do 154.)
10. Sodelovanje Parlamenta v zakonodajnem postopku je sicer izkaz temeljnega načela demokratičnosti na ravni Unije, v skladu s katerim ljudstvo sodeluje pri izvrševanju oblasti prek predstavniške skupščine. Razlika med členoma 75 PDEU in 215 PDEU glede vključitve Parlamenta, izhaja iz odločitve avtorjev Lizbonske pogodbe, da se vloga Parlamenta omeji glede delovanja Unije v okviru skupne zunanje in varnostne politike.
V zvezi s tem ni v nasprotju s pravom Unije, da se lahko ukrepi, ki neposredno vplivajo na temeljne pravice fizičnih in pravnih oseb, sprejemajo po postopku brez sodelovanja Parlamenta, ker obveznost spoštovati temeljne pravice v skladu s členom 51(1) Listine o temeljnih pravicah zavezuje vse institucije, organe, urade in agencije Unije. Poleg tega akti, na katere se nanaša ta člen, v skladu s členom 215(3) PDEU vključujejo potrebne določbe o pravnih jamstvih. Akt, kot je Uredba št. 36/2012, ki se nanaša na omejevalne ukrepe zaradi položaja v Siriji in s katero se razveljavi Uredba št. 442/2011, je zato mogoče sprejeti na podlagi člena 215(2) PDEU, če vsebuje jamstva glede spoštovanja temeljnih pravic zadevnih oseb.
V obravnavani zadevi Uredba št. 36/2012 vsebuje določbe, ki so potrebne za zagotovitev varstva temeljnih pravic, saj zlasti v členu 32, od (2) do (4), določa obveznosti Sveta, da obrazloži uvrstitev vsake fizične ali pravne osebe na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi iz te uredbe, da navedene osebe neposredno ali z objavo obvestila obvesti o njihovi uvrstitvi, s čimer jim omogoči predložitev pripomb, ponoven pregled njegovega sklepa, če so predloženi novi tehtni dokazi ali pripombe, in pregled seznamov v rednih časovnih presledkih in vsaj vsakih 12 mesecev.
(Glej točke od 161 do 163.)