Zadeva T‑177/12

Spraylat GmbH

proti

Evropski agenciji za kemikalije (ECHA)

„REACH – Pristojbina za registracijo snovi – Znižanja odobrena za mikro, mala in srednje velika podjetja – Napaka v izjavi o velikosti podjetja – Odločba, s katero je bila naložena upravna taksa – Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 2. oktobra 2014

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Račun Evropske agencije za kemikalije (ECHA), na katerem je naveden natančen znesek zapadlih terjatev – Vključitev

(člen 263 PDEU)

2.      Ugovor nezakonitosti – Obseg – Akti, katerih nezakonitost se lahko uveljavlja – Splošni akt, na katerem temelji izpodbijana odločba – Potreba po pravni vezi med izpodbijano odločbo in spornim splošnim aktom

(člena 263 PDEU in 277 PDEU)

3.      Približevanje zakonodaj – Pristojbine in takse, ki jih je treba plačati Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) – Uredba št. 340/2008 – Zahteva za registracijo snovi – Lažna izjava – Naložitev upravne takse s strani Agencije – Znesek navedene takse, ki je 17‑krat višji od zneska pristojbine za registracijo snovi – Kršitev načela sorazmernosti

(Uredba Komisije št. 340/2008, uvodna izjava 11)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 21.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 24 in 25.)

3.      Načelo sorazmernosti je eno od splošnih načel prava Evropske unije, ki zahteva, da morajo biti ukrepi, sprejeti v skladu s pravom Unije, primerni za uresničenje legitimnih ciljev zadevne ureditve, in ne smejo prekoračiti tega, kar je potrebno za njihovo dosego. Poleg tega, kadar ima izdajatelj izpodbijanega akta široko diskrecijsko pravico, na zakonitost tega ukrepa vpliva samo očitna neustreznost ukrepa glede na zastavljeni cilj.

V zvezi s tem je v okviru zahteve za registracijo neke kemikalije, vložene pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), iz uvodne izjave 11 Uredbe št. 340/2008 o pristojbinah in taksah, plačljivih Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe št. 1907/2006 razvidno, da bi predložitev napačnih informacij morala ECHA preprečiti z zaračunavanjem upravne takse ali po potrebi države članice z odvračilnimi kaznimi. Iz te uvodne izjave je razvidno, da upravna taksa prispeva k dosegi cilja odvračanja podjetij od predložitev napačnih informacij. Vendar pa je iz te uvodne izjave razvidno tudi, da se upravne takse ne sme primerjati z globo.

Znesek upravne takse, ki je 17‑krat višji od zneska pristojbine, ki ga je moralo plačati podjetje za registracijo zadevne snovi, in 28‑krat višji o zneska pristojbine, ki bi se mu bilo mogoče izogniti zaradi lažne izjave tega podjetja, pa očitno ni sorazmeren glede na cilj zakonodaje.

(Glej točke 33, 34, 36 in 38.)