SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 27. februarja 2014(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti TEEN VOGUE – Prejšnja nacionalna besedna znamka VOGUE – Dopustnost – Opredelitev predlogov – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Enakost ali podobnost proizvodov – Podobnost znakov – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Delna zavrnitev registracije“
V zadevi T‑509/12,
Advance Magazine Publishers, Inc. s sedežem v New Yorku, New York (Združene države), ki jo zastopa C. Aikens, barrister,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa V. Melgar, zastopnica,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Nanso Group Oy s sedežem v Nokii (Finska), ki jo zastopa M. Tuominen, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 17. septembra 2012 (zadeva R 147/2011‑4) glede postopka z ugovorom med Nanso Group Oy in Advance Magazine Publishers, Inc.,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi D. Gratsias, predsednik, M. Kančeva, sodnica, in C. Wetter (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. novembra 2012,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 28. februarja 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. februarja 2013,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 14. maja 2013,
ob upoštevanju spremembe sestave senatov Splošnega sodišča,
ob upoštevanju dejstva, da stranki nista vložili predloga za razpis obravnave v roku enega meseca od obvestila o koncu pisnega postopka in je Splošno sodišče zato na podlagi poročila sodnika poročevalca ter člena 135a Poslovnika Splošnega sodišča odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Advance Magazine Publishers, Inc., je 31. oktobra 2003 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak TEEN VOGUE.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „oblačila“; „obutev“; „pokrivala“; „deli in sestavni deli za vse omenjeno blago“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 52/2006 z dne 25. decembra 2006.
5 Intervenientka, družba Nanso Group Oy, je 23. marca 2007 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode, navedene v točki 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah:
– švedski besedni znamki VOGUE, registrirani 24. januarja 1969 pod številko 126124, ki označuje upoštevne proizvode iz razreda 25 in ki ustreza sledečemu opisu: „Oblačila, vključno s škornji, čevlji in copati“;
– švedski figurativni znamki, registrirani 27. avgusta 1934 pod številko 43934, za proizvode iz razreda 25, prikazani tukaj:
– prijavi finske besedne znamke VOGUE, vloženi 5. oktobra 1998 pod referenčno številko T 199803628, ki označuje proizvode iz razreda 25;
– registriranem nadomestnem trgovskem imenu VO Gue.
7 V utemeljitev ugovora je bil naveden razlog iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
8 Tožeča stranka je 7. aprila 2008 v postopku z ugovorom vložila zahtevo, intervenientka predloži dokaz o resni in dejanski uporabi prejšnjih znamk, navedenih v utemeljitev ugovora, v smislu člena 43(2) in (3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009), na podlagi česar je oddelek za ugovore intervenientko pozval k predložitvi takega dokaza.
9 Intervenientka je 9. oktobra 2008 predložila različne dokumente, da bi dokazala resno in dejansko uporabo prejšnjih znamk.
10 Oddelek za ugovore je 16. novembra 2010 ugodil ugovoru in zavrnil registracijo prijavljene znamke za vse zadevne proizvode.
11 Tožeča stranka je 14. januarja 2011 pri UUNT na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
12 Četrti odbor za pritožbe pri UUNT je z odločbo z dne 17. septembra 2012 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil pritožbo in tožeči stranki naložil, naj intervenientki plača stroške v višini 1200 EUR, ki so ji nastali v postopku z ugovorom in pritožbenem postopku. Menil je, da je oddelek za ugovore pravilno ugodil ugovoru, saj tako zaradi enakosti oziroma podobnosti med zadevnimi proizvodi, ki jih pokriva varovana znamka, in sicer oblačili, obutvijo in pokrivali, ter proizvodi, varovanimi s prejšnjo švedsko besedno znamko VOGUE, za katero je med drugim ocenil, da je njena uporaba – vendar samo za nogavice – zadostno dokazana, kot tudi zaradi povprečne podobnosti med nasprotujočimi si znaki, ni mogoče izključiti verjetnosti zmede.
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne ugovor v delu, ki se nanaša na pokrivala ter na čevlje, škornje, sandale, srajce, bluze, ženske obleke, krila, jakne, puloverje, moške obleke, telovnike, hlače, kratke hlače, kopalke, plašče, kravate, šale, ovratne rute, naramnice in pasove;
– intervenientki naloži plačilo stroškov.
14 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Dopustnost tožbe
15 Opozoriti je treba, da tožba tožeče stranke, s katero poskuša doseči zavrnitev ugovora za določene proizvode, v resnici od Splošnega sodišča zahteva sprejetje odločitve, ki bi jo po mnenju tožeče stranke moral sprejeti odbor za pritožbe pri odločanju o pritožbi. Iz člena 64(1), drugi stavek, Uredbe št. 207/2009 je namreč razvidno, da lahko odbor za pritožbe, potem ko razveljavi odločbo, izvršuje katero koli pooblastilo oddelka UUNT, ki je izdal izpodbijano odločbo, , v tem primeru torej odloči o ugovoru in ga zavrne. Zato ta ukrep sodi med tiste, ki jih lahko Splošno sodišče sprejme na podlagi svojega reformatoričnega pooblastila iz člena 65(3) Uredbe št. 207/2009 (glej v tem smislu sodbe Splošnega sodišča z dne 8. julija 2004 v zadevi MFE Marienfelde proti UUNT – Vétoquinol (HIPOVITON), T‑334/01, ZOdl., str. II 2787, točka 19; z dne 12. septembra 2007 v zadevi Koipe proti UUNT – Aceites del Sur (La Española), T‑363/04, ZOdl., str. II 3355, točki 29 in 30, in z dne 6. septembra 2013 v zadevi Eurocool Logistik proti UUNT – Lenger (EUROCOOL), T‑599/10, točka 25 ter navedena sodna praksa).
16 Ker pa tožba – poleg zahteve za naložitev plačila stroškov intervenientki – vsebuje tudi tožbeni predlog, je treba ugotoviti, da z njim tožeča stranka nujno zahteva ne le spremembe izpodbijane odločbe, ampak tudi njeno razveljavitev (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 7. novembra 2013 v zadevi Budziewska proti UUNT – Puma (Félin bondissant), T‑666/11, točka 18, in navedena sodna praksa), kot to izhaja tudi iz edinega tožbenega razloga tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
17 Tako opredeljena tožba je torej dopustna.
Uvodne ugotovitve
18 Poudariti je treba, da je odbor za pritožbe, kot izhaja iz izpodbijane odločbe tako kot oddelek za ugovore zavrnitev zahteve za registracijo prijavljene znamke za oblačila, obutev in pokrivala iz razreda 25, utemeljil z verjetnostjo zmede glede prijavljene znamke in prejšnje švedske besedne znamke VOGUE, medtem ko drugih prejšnjih znamk pri utemeljitvi navedene zavrnitve ni upošteval.
19 Iz tega izhaja, da je treba obravnavano tožbo presoditi ob upoštevanju le prejšnje švedske besedne znamke VOGUE.
Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009
20 Znotraj edinega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da verjetnost zmede glede prijavljene znamke in prejšnje švedske besedne znamke VOGUE ne zajema drugih proizvodov kot nogavice. Trdi, da je odbor za pritožbe storil napako pri primerjanju celotnega vtisa, ustvarjenega s prijavljeno znamko na eni in prejšnjo švedsko besedno znamko VOGUE na drugi strani, saj ni dovolj upošteval elementa „teen“, čeprav gre za besedni element, ki zaseda prvo mesto pri prijavljeni znamki, in je začetni element znamke še posebej pomemben za celotni vtis, ki ga ustvari ta znamka. Po mnenju tožeče stranke prispeva ta element v primerjavi s prejšnjo švedsko besedno znamko VOGUE pomembno vizualno razliko, od nje pa se zaradi dodatnega zloga razlikuje tudi s fonetičnega vidika. Ni mogoče trditi, da v prijavljeni znamki sam po sebi prevlada element „vogue“, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da se nasprotujoči si znamki s pomenskega vidika ne moreta šteti za podobni, ker v švedščini nobena od njiju nima pomena. Ker naj bi imela prejšnja švedska besedna znamka VOGUE, kot je ugotovil odbor za pritožbe, običajni razlikovalni učinek, naj zaradi večjega razlikovalnega učinka elementa „vogue“ od običajnega ne bi izhajala dodatna verjetnost zmede. V zvezi s primerjavo zadevnih proizvodov tožeča stranka trdi, da odbor za pritožbe ni upošteval vseh pomembnih dejavnikov, ki oblikujejo njihova medsebojna razmerja. Tožeča stranka navaja, da se nogavičarski izdelki razlikujejo od pokrival tako zaradi svojih posebnih funkcij kot tudi zaradi različnega tekstila in različnih materialov, ki so uporabljeni za njihovo izdelavo. Tudi prodajali naj bi se na različnih prodajnih mestih ali oddelkih v veleblagovnicah. Ti izdelki naj se ne bi niti dopolnjevali, saj prvi niso pomembni ali potrebni za uporabo drugih, niti naj si ne bi bili konkurenčni, saj prvi ne morejo nadomestiti drugih. Glede primerjave nogavičarskih izdelkov in obutve tožeča stranka priznava, da so deloma enaki, saj prvi zajemajo nogavice in drugo spodnje perilo, ki se nosi na stopalih, vendar pa to ne velja za čevlje, škornje in sandale. Dodatno opozarja, da naj bi bili uporabljeni materiali – mrežaste tkanine v prvem primeru in usnje ali skaj v drugem – različni, zato naj tudi v tem primeru ne bi šlo za konkurenčne proizvode. Tudi če se prodajajo v isti trgovini, naj bi bili razstavljeni na različnih oddelkih. Ti proizvodi naj si zato ne bi bili nič bolj konkurenčni kot so si nogavičarski izdelki v primerjavi z drugimi tipi oblačil iz razreda 25.
21 UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.
22 V skladu z določbami člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
23 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko verjela, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. Po isti sodni praksi je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zazna zadevne znake in proizvode ali storitve, in ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevi, zlasti soodvisnosti podobnosti znakov in podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih ti označujejo (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
24 Za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk in enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujeta. Gre za kumulativna pogoja (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 22. januarja 2009 v zadevi Commercy proti UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, ZOdl., str. II‑43, točka 42 in navedena sodna praksa).
25 V obravnavani zadevi je torej najprej treba pritrditi presoji odbora za pritožbe, ki ji tožeča stranka ni nasprotovala, da je upoštevna javnost, v odnosu do katere je treba oceniti verjetnost zmede, splošna javnost na Švedskem.
Primerjava proizvodov
26 Opozoriti je treba, da je odbor za pritožbe v točki 27 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da proizvodi, varovani s prejšnjo švedsko besedno znamko VOGUE, katere resna in dejanska uporaba je bila dokazana za nogavičarske izdelke, predstavljajo oblačila in so torej enaki »oblačilom«, zajetim s prijavljeno znamko.
27 Odbor za pritožbe je ocenil tudi, da so nogavičarski izdelki, obutveni izdelki in pokrivalni izdelki podobni, čemur tožeča stranka nasprotuje.
28 Po ustaljeni sodni praksi je treba za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnos med njimi. Natančneje, ti dejavniki vključujejo zlasti naravo, namen in uporabo teh proizvodov ter tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče se proizvode. Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so na primer distribucijski kanali zadevnih proizvodov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 11. julija 2007 v zadevi El Corte Inglés proti UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, ZOdl., str. II‑2579, točka 37 in navedena sodna praksa).
29 V utemeljitev ugotovitve glede podobnosti med nogavičarskimi izdelki na eni ter obutvenimi izdelki in pokrivali na drugi strani, je odbor za pritožbe navedel, da sta tem izdelkom na splošno skupni „njihova narava in končna uporaba, ki jo sestavljata pokrivanje in varovanje delov človeškega telesa“. Prav tako je izpostavil podobnosti v distribucijskih kanalih teh proizvodov ter dejstvi, da so podvrženi vplivu mode in da jih upoštevna javnost usklajuje, kar vse odraža njihov dopolnjujoč značaj (točka 27 izpodbijane odločbe).
30 Najprej, glede podobnosti med nogavičarskimi izdelki in pokrivali je treba poudariti, da čeprav različni zadevni proizvodi ne naslavljajo v celoti iste javnosti, imajo vendarle za skupni cilj oblačenje ljudi po modi. Tako zadevni proizvodi z vidika upoštevne javnosti sodijo v isto družino proizvodov, to je v družino modnih oblačil. Kadar večje število modnih podjetij pod isto znamko prodaja oblačilne izdelke različnih stilov, ni izključeno, da upoštevna javnost različne zadevne proizvode dojema kot proizvode istega podjetja (glej v tem smislu v zvezi z zgornjimi oblačili in spodnjim perilom za ženske na eni strani in zlasti v zvezi s pokrivali za fante in najstnike na drugi sodbo Splošnega sodišča z dne 16. novembra 2011 v zadevi Chabou proti UUNT – Chalou (CHABOU), T‑323/10, neobjavljena v ZOdl., točka 34).
31 Iz zgoraj navedenega izhaja, da podoben namen zadevnih proizvodov in okoliščina, da pripadajo isti družini proizvodov, povečujeta možnost njihove distribucije po istih kanalih in njihove prodaje v istih trgovinah. Čeprav je res, tako kot trdi tožeča stranka, da se ti proizvodi ne prodajajo nujno v istih trgovinah ali na istih oddelkih v veleblagovnicah, pa zadevne proizvode distribuirajo grosisti iz tekstilnega sektorja in se ti proizvodi prodajajo v modnih trgovinah ter v veleblagovnicah z modnimi oblačili. Brez poseganja v analizo verjetnosti zmede iz točk 48 in 49 spodaj je treba opozoriti, da lahko te okoliščine pri upoštevni javnosti okrepijo občutek, da zadevni proizvodi izvirajo iz istega podjetja ali gospodarsko povezanih podjetij (zgoraj navedena sodba CHABOU, točka 37).
32 Dalje, glede podobnosti med nogavičarskimi izdelki in obutvijo je treba najprej opozoriti, da se nogavičarski izdelki, namenjeni pokritju nog in stopal (zlasti dokolenke, kratke nogavice in hlačne nogavice), ter obutveni izdelki močno dopolnjujejo, saj povprečni potrošnik omenjenih nogavičarskih izdelkov izbiro teh izdelkov pogosto povezuje z izbiro obutve, ki jo bo lahko povezal z zadevnimi oblačili. Zato je odbor za pritožbe v točki 27 izpodbijane odločbe pravilno poudaril željo upoštevne javnosti po usklajevanju teh proizvodov. Iz sodne prakse o podobnosti med oblačili na splošno in obutvenimi izdelki izhaja, da dovolj tesna zveza med zadevnimi nameni teh proizvodov, ki je razvidna predvsem iz dejstva, da spadajo v isti razred, in konkretno možnostjo, da jih lahko proizvajajo isti gospodarski subjekti ali se prodajajo skupaj, dovoljuje zaključek, da lahko upoštevna javnost te proizvode povezuje (sodba Splošnega sodišča z dne 13. julija 2004 v zadevi AVEX proti UUNT – Ahlers (a), T‑115/02, ZOdl., str. II‑2907, točka 26). Iz razlogov, predstavljenih na začetku te točke, ta ugotovitev velja še toliko bolj v primeru nogavičarskih izdelkov.
33 Končno in širše gledano je treba v zvezi s podobnostjo med nogavičarskimi izdelki na eni strani ter pokrivali in obutvijo skupaj na drugi opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso oblačila, obutev in pokrivala iz razreda 25 služijo istemu namenu, saj so izdelani za pokrivanje, skrivanje, varovanje in okrasitev človeškega telesa (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 10. septembra 2008 v zadevi Tsakiris‑Mallas proti UUNT – Late Editions (exé), T‑96/06, neobjavljena v ZOdl., točka 30, in z dne 24. marca 2010 v zadevi 2nine proti UUNT – Pacific Sunwear of California (nollie), T‑364/08, neobjavljena v ZOdl., točka 33).
34 Odbor za pritožbe je zato kljub dejstvu, da so ti proizvodi narejeni iz različnega tekstila in materialov in da se včasih prodajajo na različnih prodajnih mestih, te proizvode pravilno štel kot podobne v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
35 Zadevni proizvodi so torej deloma enaki in deloma podobni.
Primerjava znakov
36 Nasprotujoča si znaka sta besedni znamki, pri čemer je prejšnja švedska besedna znamka sestavljena iz ene same besede „vogue“, prijavljena znamka pa iz dveh besed „teen“ in „vogue“.
37 Treba je navesti, da mora biti celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, utemeljena na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik zadevnih proizvodov ali storitev, ima odločilno vlogo pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V zvezi s tem je treba navesti, da povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja njenih posameznih podrobnosti (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 35 in navedena sodna praksa).
38 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe sklenil, da med nasprotujočima si znakoma obstoji povprečna vizualna in fonetična podobnost, ne pa tudi pomenska podobnost, saj noben od terminov v švedščini nima pomena.
– Vizualna primerjava
39 Na prvem mestu je treba ugotoviti, tako kot je to storil odbor za pritožbe v točki 29 izpodbijane odločbe, da je prejšnja švedska besedna znamka – čeprav je prijavljena znamka za razliko od prejšnje švedske besedne znamke, ki je sestavljena samo iz ene, sestavljena iz dveh besed – v celoti zajeta v prijavljeni znamki. Beseda „vogue“, ki je prisotna v nasprotujočih si znakih, je v primeru prejšnje švedske besedne znamke edina, ki jo lahko upoštevna javnost prebere, v primeru prijavljene znamke pa je to zadnja prebrana beseda. Dodatno je beseda „teen“ sestavljena iz štirih črk, beseda „vogue“ pa iz petih. Iz navedenega je razvidno, da v zvezi s prijavljeno znamko, kar zadeva vizualno primerjavo, element „teen“ ni pomembnejši od elementa „vogue“.
40 Na drugem mestu je treba v zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na sodno prakso, v skladu s katero je začetek znaka posebej pomemben za celotni vtis tega znaka (sodbi Splošnega sodišča z dne 16. marca 2005 v zadevi L’Oréal proti UUNT – Revlon (FLEXI AIR), T‑112/03, ZOdl., str. II‑949, točki 64 in 65, in z dne 16. decembra 2008 v zadevi Focus Magazin Verlag proti UUNT – Editorial Planeta (FOCUS Radio), T‑357/07, neobjavljena v ZOdl., točka 36), opozoriti, da ta ugotovitev ne velja v vseh primerih in nikakor ne posega v načelo, na podlagi katerega mora, glede na to, da povprečni potrošnik navadno dojame znamko kot celoto in se ne spušča v preverjanje različnih podrobnosti, preizkus podobnosti med znamkama upoštevati celoten vtis teh znamk (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 16. maja 2007 v zadevi Trek Bicycle proti UUNT – Audi (ALLTREK), T‑158/05, neobjavljena v ZOdl., točka 70 in navedena sodna praksa). Kljub obstoju prvega elementa, po katerem se prijavljena znamka razlikuje od prejšnje znamke, zaradi skupnega elementa lahko kažeta neko vizualno podobnost (sodbe Splošnega sodišča z dne 25. novembra 2003 v zadevi Oriental Kitchen proti UUNT – Mou Dybfrost (KIAP MOU), T‑286/02, Recueil, str. II‑4953, točke od 39 do 44; z dne 8. marca 2005 v zadevi Leder & Schuh proti UUNT – Schuhpark Fascies (JELLO Schuhpark), T‑32/03, neobjavljena v ZOdl., točke od 38 do 47, in z dne 14. aprila 2011 v zadevi Lancôme proti UUNT – Focus Magazin Verlag (ACNO FOCUS), T‑466/08, ZOdl., str. II‑1831, točke od 56 do 63).
41 Odbor za pritožbe je zato pravilno sklenil, da sta znaka zaradi skupnega elementa „vogue“ povprečno vizualno podobna.
– Fonetična primerjava
42 Odbor za pritožbe je prav tako sklenil, da sta nasprotujoča si znaka zaradi skupnega elementa „vogue“, ki se v obeh primerih izgovori na enak način, povprečno fonetično podobna.
43 Najprej je treba navesti, da prisotnost elementa „teen“ v prijavljeni znamki gotovo prispeva k fonetičnemu razlikovanju nasprotujočih si znakov, kot trdi tožeča stranka. Vendar pa, upoštevaje njegovo kratkost, ni mogoče trditi, da v zvezi s tem prevlada nad elementom „vogue“, ki je skupen obema znakoma. Zato je mogoče šteti, da obstaja neka fonetična podobnost med znakoma, če se obravnavata skupaj (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 11. decembra 2008 v zadevi Tomorrow Focus proti UUNT – Information Builders (Tomorrow Focus), T‑90/06, neobjavljena v ZOdl., točka 34, in zgoraj navedeno sodbo ACNO FOCUS, točka 64). Tožeča stranka zato zmotno trdi, da je odbor za pritožbe s tem, ko je presodil, da sta nasprotujoča si znaka fonetično povprečno podobna, storil napako.
– Pomenska primerjava
44 Odbor za pritožbe je v točki 31 izpodbijane odločbe opozoril, da noben od zadevnih elementov („teen“ in „vogue“) v švedščini nima pomena in to dejstvo ni sporno. Vendar bi moral preveriti tudi, ali je švedska splošna javnost, ki je pretežno angleško govoreča, sposobna razločiti pomen teh dveh elementov, pa tega ni storil. S tem vprašanjem povezane navedbe UNNT v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkanja analize odbora za pritožbe o znanju angleškega jezika v švedski splošni javnosti. Zato je treba preveriti, ali lahko ta nepopolna presoja odbora za pritožbe – ki ne pomeni nepopolne obrazložitve, saj je svojo ugotovitev, da znakov pomensko ni mogoče primerjati, zadostno utemeljil, temveč delno zmotno presojo o sposobnostih upoštevne javnosti – vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
45 V obravnavani zadevi bi del navedene splošne javnosti, ki zna angleški jezik, besedo „vogue“ razumel kot termin, povezan z modo, besedo „teen“ pa kot termin, ki jasno opisuje najstnike. Poleg tega se beseda „teenager“ v švedščino prevaja s podobno tvorjeno besedo, in sicer „tonåring“. Iz tega je mogoče sklepati, da bi bil izraz „teen vogue“ razumljen kot zgolj variacija besede „vogue“, saj pojem „to, kar je v modi za najstnike“ logično izhaja iz pojma „to, kar je v modi“. Ta očitna pomenska podobnost tako samo podpira ugotovitev odbora za pritožbe, ki se najprej nanaša na podobnost nasprotujočih si znakov in nato na verjetnost zmede. Posledično ta napaka glede sposobnosti upoštevne javnosti ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, pri čemer je treba opozoriti, da je za del upoštevne javnosti, ki ne govori angleško, ugotovitev odbora za pritožbe o odsotnosti vpliva pomenske primerjave na presojo podobnosti znakov še vedno pravilna (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 16. septembra 2013 v zadevi Gitana proti UUNT – Teddy (GITANA), T‑569/11, točka 67 in navedena sodna praksa).
– Sklep o primerjavi znakov
46 Odbor za pritožbe je pravilno ugotovil, da za upoštevno javnost obstaja vizualna in fonetična podobnost med nasprotujočima si znakoma. Po drugi strani pa trditev, da med prejšnjo švedsko besedno znamko in prijavljeno znamko ni mogoče ugotoviti pomenskih razlik, ker elementa, ki sestavljata omenjeni znamki, v švedščini nimata pomena, velja samo za upoštevno javnost, ki ne zna angleško. Upoštevanje angleško govoreče upoštevne javnosti pa bi nujno vodilo do sklepa, da med nasprotujočima si znakoma obstoji pomenska podobnost.
47 Tožeča stranka torej ne more upravičeno trditi, da sta se nasprotujoča si znaka napačno štela za podobna. V skladu z ustaljeno sodno prakso sta znamki namreč podobni, ko za upoštevno javnost med njima obstaja vsaj delna podobnost z vizualnega, fonetičnega ali pomenskega vidika (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II‑4335, točka 30 in navedena sodna praksa).
Verjetnost zmede
48 Celovita presoja verjetnosti zmede pomeni neko soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in zlasti podobnostjo znamk ter podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhna podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večjo podobnost med znamkami in obratno (sodba Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 17, in sodba Splošnega sodišča z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah Mast‑Jägermeister proti UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO z okvirom in drugi), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, ZOdl., str. II‑5409, točka 74).
49 Upoštevaje vizualno in fonetično podobnost nasprotujočih si znakov in dejstvo, da so proizvodi, ki jih označujeta prejšnja švedska besedna znamka VOGUE na eni strani in prijavljena znamka na drugi, deloma enaki, deloma pa podobni, odbor za pritožbe z ugotovitvijo, da obstaja verjetnost zmede glede njih, in posledično potrditvijo odločbe oddelka za ugovore, s katero je ta zavrnil registracijo prijavljene znamke za „oblačila; obutev; pokrivala; dele in sestavne dele za vse omenjeno blago“ iz razreda 25, ni storil napake pri presoji.
50 Edini tožbeni razlog, ki ga je tožeča stranka navedla v utemeljitev predlogov za ugotovitev ničnosti in spremembo in ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ni utemeljen, zato je treba tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
51 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
52 Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogoma UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Advance Magazine Publishers, Inc., se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxemburgu, 27. februarja 2014.
Podpisi