Language of document : ECLI:EU:T:2010:353

Zadeva T-532/08

Norilsk Nickel Harjavalta Oy in Umicore SA/NV

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Okolje in varstvo zdravja ljudi – Razvrščanje, pakiranje in označevanje nekaterih sestavin nikljevega karbonata kot nevarnih snovi – Direktiva 2008/58/ES – Direktiva 67/548/EGS – Uredba (ES) št. 790/2009 – Uredba (ES) št. 1272/2008 – Prilagoditev ugotovitev – Časovna uporaba člena 263, četrti odstavek, PDEU – Neobstoj posamičnega nanašanja – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Možnost, da se tožba, ki je bila vložena pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, opre na člen 263, četrti odstavek, PDEU – Neobstoj

(člena 230, četrti in peti odstavek, ES in 263, četrti odstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pripravljalni akti – Izključitev

(člen 230 ES)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Možnost, da splošni akt neko osebo posamično zadeva – Pogoji – Akti, ki se nanašajo na postopke ocenjevanja tveganja in na postopke razvrstitve snovi kot nevarnih snovi

(člen 230, četrti odstavek, ES)

1.      PDEU ne vsebuje nobene posebne prehodne določbe, ki bi urejala vprašanje, ali se člen 263, četrti odstavek, PDEU uporablja za sodne postopke, ki so potekali 1. decembra 2009. Predvsem glede vprašanja časovne uporabe pravil, ki urejajo pogoje za dopustnost ničnostne tožbe, ki jo posameznik vloži pri sodišču Unije, velja, po eni strani, da je treba v skladu z rekom tempus regit actum o vprašanju dopustnosti tožbe odločiti na podlagi pravil, ki so veljala na dan vložitve tožbe, in po drugi strani, da se pogoji za dopustnost tožbe presojajo glede na trenutek njene vložitve, in sicer glede na trenutek vložitve vloge, ki jo je mogoče dopolniti le, če se dopolnitev opravi pred iztekom roka za vložitev tožbe. Zato je treba, če je ob vložitvi tožbe, in sicer tako ob vložitvi vloge, s katero se je začel postopek, kot ob vložitvi zahteve za prilagoditev predlogov in razlogov za razglasitev ničnosti, pogoje za dopustnost te tožbe urejal člen 230 ES, o vprašanju dopustnosti te tožbe odločiti na podlagi tega člena.

(Glej točke 69, 70 in 72.)

2.      Vmesni ali pripravljalni akt ne more biti predmet ničnostne tožbe v smislu člena 230 ES, ker nima zavezujočih pravnih učinkov, ki bi lahko vplivali na interese tožečih strank tako, da bi bistveno spremenili njihov pravni položaj. Na morebitne nezakonitosti, ki jih vsebuje tak pripravljalni akt, se je treba namreč sklicevati v podporo tožbi zoper dokončni akt, za katerega je to ena od pripravljalnih faz. Zato se zakonitost te odločitve lahko izpodbija le posredno v okviru podpore tožbi zoper akte, s katerimi se je končal postopek.

(Glej točki 93 in 94.)

3.      Oseba, ki ni naslovnik akta, lahko trdi, da jo ta akt posamično zadeva v smislu člena 230, četrti odstavek, ES, le, če nanjo vpliva zaradi nekaterih njenih posebnih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikuje od vseh drugih oseb, in jo torej individualizira podobno kot naslovnika tega akta. Vendar možnost, da se bolj ali manj natančno opredeli število ali celo identiteta pravnih subjektov, za katere se ukrep uporablja, nikakor ne pomeni, da jih je treba obravnavati, kot da jih ta ukrep zadeva posamično, če se ta uporaba izvaja na podlagi pravno ali dejansko objektivne okoliščine, ki je določena v spornem aktu. Čeprav lahko tako dejstvo, da oseba sodeluje v postopku sprejetja akta Unije, to osebo individualizira glede na zadevni akt, če so v zakonodaji Unije določena procesna jamstva za to osebo, to ni tako v primeru tožečih strank, ki se sklicujejo na svojo aktivno udeležbo v postopku ocenjevanja tveganja nekaterih snovi iz členov od 6 do 10 Uredbe št. 793/93 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi, saj se ti členi ne uporabljajo za postopek razvrstitve snovi kot nevarne snovi na podlagi Direktive 67/548 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi in Uredbe št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548 in 1999/45 ter spremembi Uredbe št. 1907/2006, ki je drugačen od postopka ocenjevanja tveganja.

(Glej točke od 97 do 99, 103, 108 in 109.)