Zadeva T‑462/13
Comunidad Autónoma del País Vasco
in
Itelazpi, SA
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Digitalna televizija – Pomoč za uvedbo digitalne prizemne televizije na oddaljenih in manj urbaniziranih območjih v Španiji – Sklep o razglasitvi delne združljivosti in delne nezdružljivosti pomoči z notranjim trgom – Prednost – Storitev splošnega gospodarskega pomena – Člen 107(3)(c) PDEU – Nove pomoči“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 26. novembra 2015
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Sklep Komisije, naslovljen na državo članico, o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči z notranjim trgom – Tožba regionalnega organa, ki je dodelil navedeno pomoč – Dopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
2. Ničnostna tožba – Pogoji dopustnosti – Vložitev ene same tožbe s strani dveh tožečih strank – Dopustnost tožbe glede ene od tožečih strank – Nujnost preizkusa dopustnosti tožbe glede druge tožeče stranke – Neobstoj
(člen 263 PDEU)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Prvi pogoj, določen v sodbi Altmark – Jasno opredeljene obveznosti javne storitve – Neobstoj upravičenega podjetja, ki je dejansko odgovorno za izvrševanje obveznosti javne službe – Vključenost v pojem
(člen 107(1) PDEU)
4. Konkurenca – Pravila Unije – Naslovniki – Podjetja – Pojem – Opravljanje gospodarske dejavnosti – Državni organ, ki opravlja gospodarsko dejavnost in ima od države ločeno pravno osebnost – Neobstoj vpliva na finančne odnose med državo in navedenim organom
(člen 107(1) PDEU)
5. Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Sektor radiodifuzije – Določitev storitev splošnega gospodarskega pomena – Razlikovanje med opravljanjem storitve radiodifuzije in upravljanjem radiodifuznih omrežij – Dopustnost
(člen 107(1) PDEU; Protokol št. 29, priložen k Pogodbama EU in DEU)
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije – Sodni nadzor – Prosta presoja dejstev in dokazov
7. Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Sektor radiodifuzije – Opredelitev storitve upravljanja omrežij kot storitve splošnega gospodarskega pomena – Zahteva – Spoštovanje načela tehnološke nevtralnosti
(člena 107(1) PDEU in 108 PDEU)
8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Četrti pogoj, določen v sodbi Altmark – Nezadostnost navedbe stroškov naložbe in tekočih odhodkov, navedenih v dogovorih – Storitev, ki jo opravlja uprava s svojimi sredstvi – Okoliščina, ki ne zadostuje za zagotavljanje nižjih stroškov za skupnost
(člen 107(1) PDEU)
9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Meje
(člen 107(3) PDEU)
10. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Obvestilo o digitalizaciji – Pravna narava – Okvirna pravila ravnanja, ki pomenijo samoomejitev diskrecijske pravice Komisije
(člena 107(3) PDEU in 108 PDEU; Sporočilo Komisije COM (2003) 541 final)
11. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Upoštevanje položaja, ki je obstajal ob sprejetju ukrepa
(člen 107(3) PDEU)
12. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Presoja glede na člen 107(3)(c) PDEU – Upoštevanje prejšnje prakse – Izključitev
(člen 107(3)(c) PDEU)
13. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Zaporedne intervencije države, ki so med seboj neločljivo povezane – Presoja ukrepov kot celote – Dopustnost
(člena 107(3) PDEU in 108 PDEU)
14. Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči in nove pomoči – Ukrep, ki se nanaša na spremembo sheme obstoječih pomoči – Sprememba, ki vpliva na bistvo sheme – Opredelitev sheme kot nova pomoč
(člen 108(1) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(c); Uredba Komisije št. 794/2004, člen 4(1))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 34.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 34.)
3. Na področju državnih pomoči mora v skladu s prvim merilom iz sodbe Altmark podjetje, ki prejema nadomestilo, dejansko izpolnjevati obveznosti javne službe, te obveznosti pa morajo biti jasno opredeljene.
Čeprav imajo države članice široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi tega, kaj štejejo za storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP), ta pravica ni neomejena in je ni mogoče izvajati arbitrarno, samo da bi se določen sektor izognil uporabi pravil o konkurenci. Pri zadevni storitvi mora namreč obstajati splošen gospodarski pomen, ki ima posebne značilnosti v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, da bi jo lahko opredelili kot SSGP.
Glede tega obseg nadzora, ki ga izvaja Splošno sodišče nad presojami Komisije, nujno upošteva dejstvo, da lahko Komisija opredelitve storitve kot SSGP, ki jo opravi država članica, izpodbija le v primeru očitne napake. Vendar se mora nadzor nanašati na izpolnjevanje določenih minimalnih meril, zlasti glede obstoja oblastvenega akta, s katerim je zadevnemu gospodarskemu subjektu podeljena naloga SSGP, ter glede univerzalne in zavezujoče narave te naloge.
Če tako storitev ni jasno opredeljena kot javna storitev, prvo merilo iz sodbe Altmark ni bilo izpolnjeno. Poleg tega zgolj dejstvo, da je neka storitev v nacionalnem pravu določena kot storitev splošnega pomena, ne pomeni, da je vsak operater, ki jo opravlja, zadolžen za izpolnjevanje jasno opredeljenih obveznosti javne službe v smislu navedene sodbe. Opredelitev storitve kot SSGP namreč zahteva, da je odgovornost za njeno opravljanje dodeljena določenim podjetjem.
(Glej točke 42, od 50 do 54 in 57.)
4. Glede uporabe pravil o konkurenci je treba razločevati med primerom, v katerem država izvaja javna pooblastila, in primerom, v katerem opravlja gospodarske dejavnosti industrijske ali tržne narave s ponujanjem blaga ali storitev na trgu. Glede tega ni pomembno, ali država deluje neposredno prek organa, ki je del javne uprave, ali prek organa, ki mu je podelila posebno ali izključno pravico.
Poleg tega to, ali ima organ, ki opravlja gospodarske dejavnosti, pravno osebnost, ki mu jo daje nacionalno pravo in je različna od pravne osebnosti države, ne vpliva na obstoj finančnih odnosov med državo in tem organom ter posledično na možnost, da je navedeni organ lahko prejemnik državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.
(Glej točki 61 in 62.)
5. V pravu o državnih pomočeh lahko Komisija pri nadzoru opredelitve kot storitev splošnega gospodarskega pomena razlikuje med opravljanjem storitve radiodifuzije in upravljanjem radiodifuznih omrežij.
Prenos je sicer nujen za radiodifuzijo. Vendar je treba storitev radiodifuzije razlikovati od storitve upravljanja radiodifuzijskih omrežij. Gre namreč za dve ločeni dejavnosti, ki ju opravljajo različna podjetja, ki delujejo na različnih trgih. Medtem ko radiodifuzijsko storitev zagotavljajo izdajatelji televizijskih programov, to so televizijski operaterji, storitev upravljanja podpornih omrežij zagotavljajo operaterji platform za oddajanje signalov, to so prizemne, satelitske in kabelske platforme ali prenos prek dostopa do širokopasovnih internetnih povezav.
Poleg tega, čeprav se Protokol št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki dopolnjuje Pogodbo EU in Pogodbo DEU, uporablja v sektorju radiodifuzije, natančneje glede financiranja javne radiodifuzije, odobrenega radiotelevizijskim zavodom, pa navedeni protokol ne zadeva financiranja operaterjev platform za oddajanje signalov. Poleg tega cilji navedenega protokola za zagotovitev demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb družbe in za ohranitev medijske pluralnosti niso povezani z izbiro tehnologije oddajanja.
(Glej točke od 65 do 67, 69 in 70.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 71.)
7. Na področju državnih pomoči je iz splošne sistematike Pogodbe razvidno, da postopek iz člena 108 PDEU ne sme nikoli privesti do izida, ki bi bil v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe. Države članice diskrecijske pravice za oblikovanje svojih storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP) ne smejo izvrševati na način, da bi bilo kršeno načelo enakega obravnavanja, ki je glede storitev upravljanja omrežij zagotovljeno predvsem z načelom tehnološke nevtralnosti.
Tako v primeru obstoja več platform prenosa ni mogoče šteti, da je ena od njih temeljna za prenos radiodifuzijskih signalov, ne da bi se upoštevalo načelo tehnološke nevtralnosti. Španski organi zato z opredelitvijo storitve upravljanja omrežja kot SSGP ne smejo diskriminirati drugih platform. Sistem neizkrivljene konkurence, ki ga določa Pogodba DEU, se lahko zagotovi le, če so različnim gospodarskim subjektom zagotovljene enake možnosti.
Vendar upoštevanje načela tehnološke nevtralnosti ne pomeni, da je opredelitev določene platforme za upravljanje radiodifuzijskega omrežja v vseh primerih očitno napačna. Če namreč Komisija ne preuči temeljito izbire države članice, ne more pravilno ugotoviti obstoja očitne napake španskih organov pri določitvi določene platforme za upravljanje omrežja. Vendar tako nedelovanje ne povzroča posledic, če prvi pogoj iz sodbe Altmark ni izpolnjen, ker storitev upravljanja radiodifuzijskega omrežja ni bila jasno in natančno določena kot javna storitev.
(Glej točke od 77 do 79.)
8. Na področju državnih pomoči za presojo, ali je v konkretnem primeru izpolnjen četrti pogoj iz sodbe Altmark, navedba stroškov naložbe in tekočih odhodkov, ocenjenih v medinstitucionalnih dogovorih, sklenjenih med upravami avtonomnih skupnosti države članice, ne nadomešča analize stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno in ustrezno opremljeno podjetje, zato da lahko zadosti zahtevam javne službe, imelo pri izpolnjevanju teh obveznosti ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti.
Zgolj dejstvo, da storitev opravlja uprava s svojimi sredstvi, tudi ne pomeni jamstva najnižjih stroškov za skupnost.
(Glej točke 80, 84 in 87.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 105, 106 in 112.)
10. Na področju prehoda z analogne na digitalno radiodifuzijo je Komisija pomembnost načela tehnološke nevtralnosti poudarila v točki 2.1.3 sporočila o digitalnem prehodu iz leta 2003. Pogoj tehnološke nevtralnosti v smislu tega sporočila zlasti določa, da je analogno difuzijo na določenem ozemlju mogoče opustiti, le če skoraj vsa gospodinjstva prejemajo digitalne storitve, in da je treba za dosego tega cilja upoštevati vse načine prenosa. Kadar Komisija sprejme takšne akte, s katerimi želi v skladu s Pogodbo natančno opredeliti merila, ki jih namerava uporabiti v okviru izvajanja svoje diskrecijske pravice, je posledica tega samoomejevanje navedene pravice, saj mora Komisija upoštevati okvirna pravila, ki si jih je naložila.
(Glej točko 109.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 116, od 119 do 121, 123 in 124.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 129.)
13. Na področju državnih pomoči je treba različne državne intervencije na nacionalni, regionalni in občinski ravni preučiti glede na njihove učinke, tako da lahko Komisija te intervencije, če so med seboj tako tesno povezane, šteje za eno shemo pomoči, ki so jo odobrili javni organi države članice.
Poleg tega se lahko Komisija v primeru sheme pomoči omeji na preučitev značilnosti zadevne sheme, da v obrazložitvi sklepa presodi, ali je ta shema nujna za uresničitev enega od ciljev iz člena 107(3) PDEU. Tako Komisija v sklepu, ki se nanaša na tako shemo, ni dolžna opraviti preučitve pomoči, ki je bila na podlagi te sheme dodeljena v vsakem posameznem primeru. Šele ob vračilu pomoči je treba preveriti posamezen položaj vsakega zadevnega podjetja.
(Glej točki 133 in 134.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 146 do 150.)