Zadeva T‑208/13
Portugal Telecom SGPS, SA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Portugalski in španski trg telekomunikacij – Določba o nekonkuriranju na iberskem trgu, vključena v pogodbo o prevzemu deleža, ki ga ima družba Portugal Telecom v brazilskem operaterju mobilne telefonije Vivo, s strani družbe Telefónica – Pravno varovalo ,v obsegu, ki ga dovoljuje zakonodaja‘ – Obveznost obrazložitve – Kršitev glede na cilj – Pomožna omejitev – Potencialna konkurenca – Kršitev glede na posledice – Izračun zneska globe – Predlog za zaslišanje prič“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 28. junija 2016
1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Kratek povzetek navajanih razlogov – Pravni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Nenatančna navedba preudarkov, zaradi katerih morata tožena institucija in sodišče Unije domnevati in sklepati – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1))
2. Ničnostna tožba – Razlogi – Pojem – Elementi ničnostne tožbe, navedeni v delu, v katerem je povzeta odločba – Vključitev – Zahteva – Jasno in nedvoumno izpodbijanje veljavnosti ugotovitev iz izpodbijane odločbe
(Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1))
3. Sodni postopek – Obrazložitev sodb – Obseg – Implicitna obrazložitev Splošnega sodišča – Dopustnost – Pogoji
4. Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve – Tožbeni razlog, ki se razlikuje od tistega, ki se nanaša na materialno zakonitost
(člena 263 PDUE in 296 PDEU)
5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg
(člena 263 PDUE in 296 PDEU)
6. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Vsebina in cilj omejevalnega sporazuma ter gospodarske in pravne okoliščine njegovega razvoja – Razlikovanje med kršitvami zaradi cilja in kršitvami zaradi učinka – Namen strank sporazuma, da omejijo konkurenco – Nepotrebno merilo – Kršitev glede na cilj – Zadostna škodljivost – Merila presoje
(člen 101(1) PDEU)
7. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Določba, opredeljena kot pomožna omejitev – Pojem pomožne omejitve – Obseg – Omejitev, ki je neposredno povezana z izvršitvijo glavne transakcije in je nujna za njeno izvršitev – Objektivnost in sorazmernost – Zapletena gospodarska presoja – Sodni nadzor – Meje – Posledice opredelitve
(člen 101(1) in (3) PDEU)
8. Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Presoja dokazne vrednosti različnih dokazov – Merila – Izjave podjetja, ki je sodelovalo pri omejevalnem sporazumu
(člen 101 PDEU)
9. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Obveznost opredelitve trga – Neobstoj v primeru sporazuma, katerega namen je razdelitev trgov
(člen 101 PDEU)
10. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Opredelitev podjetja kot potencialnega konkurenta – Merila
(člen 101(1) PDEU)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Neobstoj zavezujočega ali izčrpnega seznama meril – Pooblastilo Komisije za odločanje po lastnem preudarku
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
12. Akti institucij – Smernice o načinu določanja glob, naloženih za kršitve pravil o konkurenci – Pravna narava – Okvirno pravilo ravnanja, ki pomeni samoomejitev diskrecijske pravice Komisije – Obveznost spoštovanja načel enakega obravnavanja in varstva legitimnih pričakovanj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg
(člen 261 PDEU; uredbi Sveta št. 17, člen 17, in št. 1/2003, člen 31)
14. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o naložitvi glob – Navedba elementov presoje, na podlagi katerih je Komisija ocenila težo in trajanje kršitve – Zadostna navedba
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); obvestili Komisije 2006/C 210/02 in 2006/C 298/11)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Skupni promet zadevnega podjetja – Promet, ustvarjen z blagom, ki je predmet kršitve – Ločeno upoštevanje – Meje – Ugotovitev vrednosti realizirane prodaje, ki je bila neposredno ali posredno povezana s kršitvijo – Merila
(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 6 in 13)
16. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Sodni nadzor nad odločbami, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Nadzor zakonitosti in nadzor v okviru neomejene pristojnosti nad uporabo prava in dejstvi – Kršitev – Neobstoj
(člen 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
17. Sodni postopek – Pripravljalni ukrepi – Zaslišanje prič – Diskrecijska pravica Splošnega sodišča – Vpliv načela pravice do poštenega sojenja
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 91)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 68 do 70 in 270.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 71.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 75.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 78.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 78 in 220.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 86 do 91, 173, 174, 178, 190 in 191.)
7. Če določena transakcija ali dejavnost zaradi svoje nevtralnosti ali pozitivnega učinka na konkurenco ne spada na področje uporabe načela prepovedi iz člena 101(1) PDEU, tudi omejitev poslovne samostojnosti enega ali več udeležencev v tej transakciji ali dejavnosti ne spada na področje uporabe omenjenega načela, če je ta omejitev objektivno nujna za izvršitev te transakcije ali te dejavnosti in sorazmerna s cilji ene ali druge.
Kadar namreč take omejitve ni mogoče ločiti od glavne transakcije ali dejavnosti brez ogrožanja njenega obstoja in ciljev, je treba preveriti skladnost te omejitve s členom 101 PDEU, skupaj s skladnostjo glavne transakcije ali dejavnosti, do katere je v pomožnem razmerju, in to kljub temu, da se lahko za enako omejitev, če se obravnava ločeno, na prvi pogled zdi, da spada na področje uporabe načela prepovedi iz člena 101(1) PDEU. Pojem pomožne omejitve v pravu Unije o konkurenci zajema kakršno koli omejitev, ki je neposredno povezana z izvedbo glavne transakcije in je nujna za to izvedbo.
Kot omejitev, ki je neposredno povezana z izvedbo glavne transakcije, je treba razumeti vsakršno omejitev, ki je po pomembnosti podrejena izvedbi te transakcije in ki je v očitni povezavi z njo.
Pogoj v zvezi z nujnostjo omejitve zahteva dvojno preučitev. Po eni strani je namreč treba ugotoviti, ali je omejitev objektivno nujna za izvedbo glavne transakcije, po drugi pa, ali je sorazmerna glede na njo. Preučitev objektivne nujnosti omejitve glede na glavno transakcijo je lahko samo relativno abstraktna. Ne gre za preučevanje, ali je omejitev glede na konkurenčni položaj na zadevnem trgu nujna za poslovni uspeh glavne transakcije, temveč za ugotavljanje, ali je v posebnem okviru glavne transakcije omejitev nujna za izvršitev te transakcije. Če se brez omejitve glavna transakcija izkaže za težko izvedljivo ali celo neizvedljivo, potem se lahko šteje, da je omejitev objektivno nujna za njeno izvršitev.
Kadar je omejitev objektivno potrebna za izvršitev glavne transakcije, je treba preveriti tudi, ali njeno trajanje ter materialno in geografsko področje uporabe ne presegata tega, kar je potrebno za izvršitev navedene transakcije. V primeru takih preseganj mora biti transakcija predmet ločene analize v okviru člena 101(3) PDEU.
Poleg tega, če ta presoja stranske narave transakcije zahteva izvedbo kompleksne ekonomske presoje s strani Komisije, potem se pravni nadzor te presoje omeji na preverjanje postopkovnih pravil, zadostnosti obrazložitve, materialne pravilnosti dejstev, neobstoja napačne presoje in zlorabe pooblastil.
Nazadnje, če se ugotovi, da je omejitev neposredno povezana in potrebna za izvršitev glavne transakcije, je treba skladnost take omejitve s pravili o konkurenci preučiti skupaj s skladnostjo glavne transakcije. Če torej glavna transakcija ne spada v okvir učinkovanja prepovedi, določene v členu 101(1) PDEU, potem enako velja tudi za omejitve, ki so neposredno povezane s to transakcijo in nujne zanjo. Če, ravno nasprotno, glavna transakcija pomeni omejitev v smislu te določbe, vendar zanjo velja izjema na podlagi člena 101(3) PDEU, potem ta izjema prav tako velja za navedene pomožne omejitve.
(Glej točke od 97 do 101 in od 104 do 107.)
8. V pravu Unije o konkurenci je treba, tudi če je pričanje neposredne priče o okoliščinah, ki jih je predstavila, načeloma treba šteti za dokaz z večjo dokazno vrednostjo, upoštevati tudi to, da je izjavo v obravnavani zadevi podala oseba, ki bi lahko imela neposreden interes v zadevi in za katero ni mogoče šteti, da ni odvisna od tožeče stranke. Glede dokazne vrednosti, ki jo je treba pripisati različnim dokazom, je namreč edino upoštevno merilo za presojo dokazov, ki so bili prosto predloženi, njihova verodostojnost. V skladu s pravili, ki se na splošno uporabljajo na področju dokazov, sta verodostojnost in posledično dokazna vrednost dokumenta odvisni od njegovega izvora, okoliščin njegovega nastanka, njegovega naslovnika ter verodostojnosti in zanesljivosti njegove vsebine.
(Glej točki 149 in 150.)
9. Pri uporabi pravil Unije na področju konkurence Komisija ni vedno zavezana opraviti natančno opredelitev zadevnega trga ali trgov. Opredelitev zadevnega trga namreč nima enakega pomena glede na to, ali gre za uporabo člena 101 PDEU ali člena 102 PDEU. V okviru člena 101(1) PDEU predhodna opredelitev upoštevnega trga torej ni nujna, če ima sporni sporazum sam po sebi protikonkurenčni cilj, to pomeni, kadar je lahko Komisija brez predhodne razmejitve trga pravilno ugotovila, da zadevni sporazum izkrivlja konkurenco in bi lahko bistveno prizadel trgovino med državami članicami. Če je sam cilj sporazuma omejevanje konkurence z razdelitvijo trgov, zadevnih trgov torej ni treba natančno opredeliti, ker je bila dejanska ali potencialna konkurenca nujno omejena.
(Glej točki 175 in 176.)
10. Sklenitev sporazuma o nekonkuriranju pomeni, da stranki priznavata, da sta vsaj potencialni konkurentki glede nekaterih storitev. Glede tega Komisiji ob obstoju liberaliziranega trga, kakršen je trg sektorja telekomunikacij, ni treba analizirati strukture zadevnega trga in vprašanja, ali bi vstop na ta trg za vsako od strank pomenil ekonomsko uspešno strategijo, temveč mora preučiti, ali obstajajo nepremagljive ovire za vstop na trg, ki bi izključevale vsakršno potencialno konkurenco.
Namen podjetja, da vstopi na trg, je sicer morda upošteven pri preučitvi, ali ga je mogoče šteti za potencialnega konkurenta na navedenem trgu, vendar je bistveni element, na katerem mora temeljiti ta opredelitev, njegova sposobnost, da vstopi na navedeni trg.
(Glej točke 180, 181 in 186.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 195 in 196.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 197 do 200)
13. Glede določitve zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, neomejena pristojnost sodišču omogoča, da preseže zgolj nadzor zakonitosti sankcije in presojo Komisije nadomesti s svojo presojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen.
Vendar izvajanje neomejene sodne pristojnosti ne pomeni isto kot nadzor po uradni dolžnosti in postopek pred sodišči Unije je kontradiktoren. Razen razlogov javnega reda, kot je neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, mora razloge zoper izpodbijani sklep navesti tožeča stranka in predložiti dokaze v podporo tem razlogom. Ta postopkovna zahteva ne nasprotuje pravilu, v skladu s katerim mora Komisija, ko gre za kršitve pravil o konkurenci, predložiti dokaz o kršitvah, ki jih ugotovi, in navesti, kateri dokazi pravno zadostno dokazujejo obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. V okviru tožbe pred sodiščem se od tožeče stranke namreč zahteva, da opredeli tiste elemente izpodbijane odločbe, ki jih prereka, da v zvezi s tem navede očitke in predloži dokaze, na podlagi katerih je mogoče resno sklepati, da so ti očitki utemeljeni.
(Glej točke 205, 206 in od 272 do 274.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 220 do 222.)
15. Glede določitve zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, je cilj točke 13 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, da se kot izhodišče za izračun globe, naložene podjetju, vzame znesek, ki odraža gospodarski pomen kršitve in relativno težo tega podjetja v njej Zato pojem vrednosti prodaje iz člena 13 navedenih smernic obsega prodajo, ki je bila opravljena na trgu v Evropskem gospodarskem prostoru, na katerega se nanaša kršitev, ne da bi bilo treba določiti, ali je ta kršitev dejansko vplivala na to prodajo, saj promet od prodaje proizvodov, ki so predmet kršitve, najbolje odraža gospodarski pomen te kršitve.
Čeprav bi bil s tem – da bi se pojem vrednost prodaje, naveden v tej določbi, razlagal tako, da se nanaša zgolj na promet, opravljen s prodajami, za katere je dokazano, da so bile pod dejanskim vplivom omejevalnega sporazuma – vsekakor ogrožen cilj, ki mu ta določba sledi, pa ta pojem vendarle ni tako širok, da bi zajemal prodaje zadevnega podjetja, ki s tem omejevalnim sporazumom niso neposredno ali posredno zajete.
V teh okoliščinah od Komisije ni mogoče zahtevati, da ob kršitvi zaradi cilja po uradni dolžnosti preizkusi potencialno konkurenco za vse trge in storitve, ki spadajo na področje uporabe kršitve, sicer se ji prek določitve vrednosti prodaj, ki se upoštevajo pri izračunu globe, naloži obveznost preizkusiti potencialno konkurenco, čeprav se tak preizkus pri omejitvi konkurence zaradi cilja ne zahteva.
Vendar se Komisiji s tem, da se ji naloži določitev vrednosti prodaj, ki so neposredno ali posredno povezane s kršitvijo, ne naloži obveznosti, ki je nima na podlagi uporabe člena 101 PDEU glede kršitve, ki ima protikonkurenčni cilj. Pri taki rešitvi gre namreč le za to, da se izhaja iz tega, da mora biti vrednost prodaj v neposredni ali posredni zvezi s kršitvijo v smislu člena 13 Smernic in ne more vključevati prodaj, ki niso neposredno ali posredno povezane s sankcionirano kršitvijo. Iz tega sledi, da mora Komisija, če se odloči, da bo znesek globe določila na podlagi vrednosti prodaj, ki so v neposredni ali posredni povezavi s kršitvijo, to vrednost določiti natančno.
(Glej točke od 237 do 241.)
16. S tem, da nad izpodbijano odločbo kot celoto ni bil po uradni dolžnosti opravljen nadzor, ni bilo kršeno načelo učinkovitega sodnega varstva. Za upoštevanje tega načela ni nujno, da Splošno sodišče po uradni dolžnosti ponovno v celoti pregleda spis.
Nadzor odločb, ki jih sprejme Komisija na področju konkurence, določen s Pogodbama, namreč pomeni, da lahko sodišče Unije opravlja nadzor tako nad dejstvi kot nad uporabo prava ter da ima pooblastilo za presojo dokazov, razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in spremembo zneska glob. Zato ni mogoče sklepati, da je nadzor zakonitosti, določen v členu 263 PDEU in dopolnjen z neomejeno sodno pristojnostjo glede zneska globe, določeno v členu 31 Uredbe št. 1/2003, v nasprotju z zahtevami načela učinkovitega sodnega varstva, določenega v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Če torej niso navedene trditve in predloženi dokazi v utemeljitev zatrjevanega tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo načela sorazmernosti, Splošnemu sodišču ni treba po uradni dolžnosti v okviru izvajanja neomejene sodne pristojnosti preučiti, ali je Komisija spoštovala navedeno načelo pri določitvi zneska globe.
(Glej točke 245in od 275 do 277.)
17. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 280 do 286.)