SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 5. maja 2011

Zadeva T‑402/09 P

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Predpisi o zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti za nezgodno tveganje in poklicne bolezni – Postopek priznanja poklicne narave bolezni – Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena“

Predmet:      Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 20. julija 2009 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F‑86/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑271 in II‑A‑1‑1467), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Odločitev:      Pritožba se zavrže kot deloma očitno nedopustna in zavrne kot deloma očitno neutemeljena. Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija v okviru tega postopka.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninska tožba – Predlog za razglasitev ničnosti predhodne odločbe o zavrnitvi odškodninskega zahtevka

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Psihično nadlegovanje – Pojem – Ravnanje, katerega objektivni namen je diskreditirati zadevno osebo ali poslabšati njene delovne razmere

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a(3))

3.      Uradniki – Psihično nadlegovanje – Dokazno breme – Obveznost zadevne osebe, da predloži dokaze prima facie

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a(3))

4.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dokazov, ki jo opravi Sodišče za uslužbence – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11)

5.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dokazov s strani Sodišča za uslužbence – Izključitev

(člen 256, drugi odstavek, PDEU)

1.      Na področju javnih uslužbencev je edini namen implicitne zavrnitve odškodninskega zahtevka, vloženega pri organu za imenovanja, stranki, ki naj bi utrpela škodo, omogočiti, da pri sodišču Unije vloži odškodninski zahtevek, ne da bi vplivala na sklep Sodišča za uslužbence o dopustnosti predloga za razglasitev ničnosti te zavrnitve.

(Glej točko 23.)

Napotitev na:

Splošno sodišče, 6. marec 2001, Ojha proti Komisiji, T‑77/99, RecFP, str. I‑A‑61 in II‑293, točka 68.

2.      Psihično nadlegovanje je ravnanje, katerega objektivni namen je diskreditirati sodelavca ali namerno poslabšati njegove delovne razmere.

(Glej točko 35.)

Napotitev na:

Splošno sodišče, 16. maj 2006, Magone proti Komisiji, T‑73/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑107 in II‑A‑2‑485, točka 79.

3.      Uradnik, ki trdi, da je bil žrtev psihičnega nadlegovanja, mora predložiti dokaze prima facie o tem nadlegovanju.

(Glej točko 39.)

4.      V skladu s členom 11 Priloge I k Statutu Sodišča je pritožba pri Splošnem sodišču omejena na pravna vprašanja. Sodišče za uslužbence je edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev torej, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih Sodišču za uslužbence, ni pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora pritožbenega sodišča.

(Glej točko 43.)

Napotitev na:

Sodišče, 2. oktober 2001, EIB proti Hautemu, C‑449/99 P, Recueil, str. I‑6733, točka 44; 5. junij 2003, O’Hannrachain proti Parlamentu, C‑121/01 P, Recueil, str. I‑5539, točka 35; 27. april 2006, L proti Komisiji, C‑230/05 P, neobjavljen v ZOdl., točka 45.

5.      Zgolj Sodišče za uslužbence kot sodišče na prvi stopnji v zvezi s predlogi za odreditev ukrepov procesnega vodstva ali pripravljalnih ukrepov, ki jih vloži stranka v sporu, presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevi, o kateri odloča.

(Glej točko 50.)

Napotitev na:

Sodišče, 10. julij 2001, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, C‑315/99 P, Recueil, str. I‑5281, točka 19.