Zadeva T-410/03

Hoechst AG

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Predlog za intervencijo – Interes za rešitev spora – Omejevalni sporazum“

Povzetek sklepa

Postopek – Intervencija – Pogoji za dopustnost – Interes za rešitev spora – Spor v zvezi z razglasitvijo ničnosti odločbe Komisije, s katero je ugotovljena kršitev člena 81(1) ES – Spor, omejen na razveljavitev ali zmanjšanje glob, naloženih tožeči stranki – Neizpodbijanje popolne imunitete, ki je bila priznana predlagatelju intervencije – Neobstoj interesa

(Statut Sodišča, člena 40(2) in 53(1))

Pojem interesa za rešitev spora v smislu člena 40(2) Statuta Sodišča, ki se uporablja za postopek pred Sodiščem prve stopnje na podlagi člena 53(1) navedenega statuta, je treba opredeliti glede na predmet spora in razumeti kot neposredni in dejanski interes, pridržan samo za zahtevke, ne pa kot interes v primerjavi z navedenimi tožbenimi razlogi in navedbami. Z „rešitvijo“ spora se namreč razume končna odločba sodnika, pozvanega k odločanju, kakršna bi bila potrjena v izreku sodbe. Pri presoji dopustnosti predloga za intervencijo je treba preveriti zlasti to, ali je bil intervenient neposredno prizadet z napadenim aktom in ali je njegov interes za rešitev spora gotov. V takšnih okoliščinah je treba razlikovati med vlagatelji predloga za intervencijo z izkazanim neposrednim pravnim interesom, ki je pridržan za poseben akt, za katerega je predlagana razglasitev ničnosti, in tistimi, katerih interes za rešitev spora je le posreden, zaradi podobnosti njihovega položaja s položajem ene izmed strank.

V zvezi z ničnostno tožbo – ki jo je podjetje, ki je sodelovalo pri omejevalnem sporazumu, vložilo zoper odločbo Komisije, v delu, kjer mu je s to odločbo iz tega naslova naložena globa, pri čemer v okviru tožbe zahteva, da se mu prizna obravnava podjetja, ki je prvo sodelovalo – podjetje, ki sodeluje v omejevalnem sporazumu, nima neposrednega in dejanskega interesa, a mu je z odločbo Komisije priznana popolna imuniteta, ker je prvo prispevalo odločilne dokazne elemente v okviru preiskave. Kadar namreč določbe odločbe, s katero je intervenientki podeljena popolna imuniteta, niso predmet spora o glavni stvari, sodba, ki tako odločbo glede tožeče stranke razglasi za nično ali spremeni, ne vpliva na določbe odločbe glede intervenientke.

(Glej točke 14, 19 in 22.)