(Zadeva T‑287/17)
Swemac Innovation AB
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino
Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 7. februarja 2019
„Znamka Evropske unije – Postopek za ugotovitev ničnosti – Besedna znamka Evropske unije SWEMAC – Firma ali prejšnje nacionalno trgovsko ime SWEMAC Medical Appliances AB – Relativni razlog za zavrnitev – Zožitev zaradi pristanka – Člen 53(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 60(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001) – Verjetnost zmede – Člen 54(2) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 61(2) Uredbe 2017/1001) – Člen 8(4) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(4) Uredbe 2017/1001) – Dokazi, prvič predloženi pred Splošnim sodiščem“
1. Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Ponovni preizkus dejanskega stanja ob upoštevanju dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim – Izključitev
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)
(Glej točko 18.)
2. Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Zakonitost odločbe odbora za pritožbe – Upoštevanje nacionalne zakonodaje, sodne prakse ali doktrine pri uporabi prava Unije – Dopustnost
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)
(Glej točko 20.)
3. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Relativni razlogi za ničnost – Obstoj prejšnje pravice iz člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 – Pogoji – Razlaga ob upoštevanju prava Unije – Presoja ob upoštevanju meril, določenih z nacionalnim pravom, ki ureja navajani znak
(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(4) in 53(1)(c))
(Glej točke od 35 do 37.)
4. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Zahteva za ugotovitev ničnosti, ki temelji na obstoju prejšnje nacionalne pravice – Dokazno breme
(Uredba Sveta št. 207/2009, členi 8(4), 53(1)(c) in (56); Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 37(b)(ii))
(Glej točke od 38 do 40.)
5. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Relativni razlogi za ničnost – Uporaba znamke, ki se lahko prepove na podlagi druge prejšnje pravice – Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi Urada in Splošno sodišče v zvezi z nacionalnim pravom, ki se uporabi – Vsebina nacionalne zakonodaje
(Uredba Sveta št. 207/2009, členi 8(4), 53(1)(c) in 65(1) in (2))
(Glej točke od 41 do 43.)
6. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Relativni razlogi za ničnost – Obstoj prejšnje pravice iz člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 – Spor med prejšnjo pravico, registrirano firmo, in drugo firmo družbe ali neregistrirano znamko na nacionalni ravni – Pristojnost Splošnega sodišča
(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(4) in 53(1)(c))
(Glej točke od 52 do 58.)
7. Nacionalno pravo – Sklicevanje na nacionalne zakone – Švedsko pravo – Pravo znamk
(Glej točko 60.)
8. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Relativni razlogi za ničnost – Obstoj prejšnje pravice iz člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 – Besedna znamka SWEMAC in firma SWEMAC Medical Appliances AB
(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(4) in 53(1)(c))
(Glej točke od 61 do 66.)
9. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Relativni razlogi za ničnost – Obstoj prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Soobstoj prejšnjih znamk na trgu – Vpliv
(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(1)(b) in 53(1)(a))
(Glej točko 74.)
10. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Prekluzija zaradi dopuščanja – Prekluzivni rok – Izhodišče
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 54(2))
(Glej točke od 83 do 85.)
11. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Prekluzija zaradi dopustitve – Pojem
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 54(2))
(Glej točki 90 in 91.)
Povzetek
V zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 7. februarja 2019, Swemac Innovation/EUIPO‑SWEMAC (T‑287/17), je imetnik znamke Evropske unije SWEMAC pri Splošnem sodišču vložil predlog za razveljavitev odločbe odbora za pritožbe, s katero je ta ugotovil ničnost navedene znamke zaradi obstoja prejšnjega znaka, in sicer prejšnje švedske firme družbe Swemac Medical Appliances AB.
V zadevi se postavlja zlasti vprašanje, ali, kot trdi tožeča stranka, okoliščina, da bi se ta lahko sklicevala na še starejšo pravico, kot je prejšnji znak, pomeni, da vlagateljica zahteve za ugotovitev ničnosti, imetnica prejšnjega znaka, nima pravice prepovedati uporabe poznejše znamke Evropske unije, tako da pogoj iz člena 8(4)(b) Uredbe št. 207/2009(1) ni izpolnjen.
V zvezi s tem je Splošno sodišče navedlo, da se mora imetnik izpodbijane znamke Evropske unije, kadar ima starejšo pravico, ki lahko razveljavi prejšnjo znamko, na kateri temelji zahteva za ugotovitev ničnosti, v skladu s sodno prakso obrniti na pristojni organ ali nacionalno sodišče, da bi dosegel razglasitev ničnosti te znamke.
Poleg tega opozarja na sodno prakso, vzpostavljeno v okviru postopka z ugovorom, v skladu s katero dejstvo, da je imetnik izpodbijane znamke imetnik izpodbijane znamke, ki je še starejša od prejšnje znamke, samo po sebi ne vpliva na dejstvo, da postopek z ugovorom na ravni Unije ni namenjen reševanju sporov na nacionalni ravni.
Veljavnosti nacionalne znamke namreč v skladu s sodno prakso ni mogoče izpodbijati v okviru postopka za registracijo znamke Evropske unije, temveč izključno v okviru postopka za ugotavljanje ničnosti, sproženega v zadevni državi članici. Poleg tega, čeprav mora Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) na podlagi dokazov, ki jih mora predložiti vlagatelj ugovora, preveriti obstoj nacionalne znamke, na katero se sklicuje v utemeljitev ugovora, ni pristojen odločati o sporu med to znamko in drugo znamko na nacionalni ravni, ker ta spor spada v pristojnosti nacionalnih organov.
Zato v skladu s sodno prakso, dokler je prejšnja nacionalna znamka dejansko zaščitena, obstoj nacionalne registracije ali druge pravice, starejše od te znamke, ni upošteven v okviru ugovora zoper prijavo znamke Evropske unije, čeprav je prijavljena znamka Evropske unije enaka prejšnji nacionalni znamki tožeče stranke ali drugi pravici, ki je starejša od nacionalne znamke, na kateri temelji ugovor.
Splošno sodišče ugotavlja, da je že imelo priložnost presoditi, da ob predpostavki, da je pravice za prejšnja domenska imena mogoče enačiti s prejšnjo nacionalno registracijo, vsekakor ni naloga Splošnega sodišča, da odloči o sporu med prejšnjo nacionalno znamko in pravicami za prejšnja domenska imena, ker tak spor ni v pristojnosti Splošnega sodišča.
Splošno sodišče meni, da je treba to sodno prakso po analogiji uporabiti v obravnavanem primeru. V zvezi s tem navaja, da je treba ne glede na obveznosti EUIPO in vlogo Splošnega sodišča ugotoviti, da ni naloga niti urada EUIPO niti Splošnega sodišča, da odloča o sporu med prejšnjim znakom in drugo firmo ali znamko podjetja, ki ni registrirana na nacionalni ravni, v okviru postopka za ugotovitev ničnosti znamke Evropske unije.
Po mnenju Splošnega sodišča iz tega sledi, da se vprašanje prejšnje pravice presoja glede na registracijo izpodbijane znamke Evropske unije, in ne glede na domnevne prejšnje pravice, ki bi jih imetnik izpodbijane znamke Evropske unije, v obravnavanem primeru tožeča stranka, lahko imel v razmerju do vlagateljice zahteve za ugotovitev ničnosti, ki je imetnica prejšnjega znaka. Zato je edina prejšnja pravica, ki jo je treba upoštevati pri tem sporu, prejšnji znak.