SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 8. oktobra 2014

Zadeva T‑529/12 P

Moises Bermejo Garde

proti

Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru (EESO)

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Razpis prostega delovnega mesta – Imenovanje na delovno mesto direktorja – Umik prijave pritožnika – Imenovanje drugega kandidata – Predlogi za razglasitev ničnosti – Razglasitev ničnosti izpodbijanega razpisa prostega delovnega mesta na prvi stopnji zaradi nepristojnosti avtorja akta – Neobstoj izrecnega odgovora na vse tožbene razloge in argumente, ki so jih navedle stranke – Načelo dobrega upravljanja – Nedopustnost predlogov za razglasitev ničnosti odločb, sprejetih na podlagi izpodbijanega razpisa prostega delovnega mesta – Člen 91(2) Kadrovskih predpisov – Odškodninski zahtevek – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence – Spor, v katerem stanje postopka dovoljuje, da se o njem odloči – Zavrnitev tožbe“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 25. septembra 2012, Bermejo Garde/EESO (F‑51/10), s katero se predlaga delna razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 25. septembra 2012, Bermejo Garde/EESO (F‑51/10), se razveljavi v delu, v katerem je bil z njo brez obrazložitve zavrnjen odškodninski zahtevek tožeče stranke. V preostalem se pritožba zavrne. Odškodninski zahtevek, ki ga je pri Sodišču za uslužbence vložil Moises Bermejo Garde, se zavrne. M. Bermejo Garde nosi svoje stroške v zvezi s tem postopkom. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) nosi svoje stroške tako v zvezi s postopkom pred Sodiščem za uslužbence kot v zvezi s tem postopkom in naloži se mu plačilo stroškov, ki so M. Bermeju Gardi nastali na prvi stopnji.

Povzetek

1.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Obseg obveznosti obrazložitve

(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))

2.      Sodni postopek – Obrazložitev sodb – Obseg – Obveznost izreči se o vseh tožbenih razlogih in argumentih, ki jih navedejo stranke – Neobstoj

(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))

1.      Če sodba Sodišča za uslužbence zadevni stranki ne omogoča, da se seznani z razlogi, zaradi katerih navedeno sodišče ni ugodilo trditvam, navedenim v podporo odškodninskemu zahtevku, in Splošnemu sodišču ne omogoča, da ima dovolj elementov za sodni nadzor, je treba ugotoviti kršitev obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 36 Statuta Sodišča, ki se za Sodišče za uslužbence uporablja na podlagi člena 7(1) Priloge I k navedenemu statutu.

(Glej točki 46 in 47.)

2.      Za zagotovitev ekonomičnosti postopka in zaradi upoštevanja načela učinkovitega izvajanja sodne oblasti lahko sodišče Unije odloči o tožbi, ne da bi se moralo nujno izreči o vseh tožbenih razlogih in argumentih, ki so jih navedle stranke.

Ta ugotovitev velja še toliko bolj, kadar sodišče Unije ugotovi nepristojnost avtorja izpodbijanega akta. Nepristojnost, ki je v členu 263, drugi odstavek, PDEU navedena na prvem mestu, namreč vpliva na samo podlago in s tem na upravičenost obstoja izpodbijanega akta. Ker torej akta, ki ga je sprejel nepristojni avtor, ne sme biti v pravnem redu Unije, njegova vsebina načeloma ni pomembna.

(Glej točki 54 in 55.)

Napotitev na:

Sodišče: 26. februar 2002, Svet/Boehringer, C‑23/00 P, Recueil, str. I‑1873, točka 52.