Zadeva T‑499-/12
HSH Investment Holdings Coinvest‑C Sàrl
in
HSH Investment Holdings FSO Sàrl
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Bančni sektor – Prestrukturiranje banke HSH Nordbank – Sklep, s katerim je bila pomoč pod nekaterimi pogoji razglašena za združljivo z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Neobstoj posamičnega nanašanja – Manjšinski delničar prejemnika pomoči – Pojem ločenega interesa – Delna nedopustnost – Razvodenitev kapitala“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 12. novembra 2015
1. Ničnostna tožba – Pravni interes – Tožba tožeče stranke, ki ni naslovnica izpodbijanega akta – Dopustnost – Zahteva – Akt z zavezujočimi pravnimi učinki za tožečo stranko
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Procesno upravičenje – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Sklep Komisije, s katerim je pomoč pod nekaterimi pogoji razglašena za združljivo z notranjim trgom – Posamično nanašanje – Merila – Status stranke v upravnem postopku – Neobstoj jasno določenega položaja pogajalca – Nedopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Sklep Komisije, s katerim je pomoč pod nekaterimi pogoji razglašena za združljivo z notranjim trgom – Tožba delničarja podjetja, ki je prejelo pomoč – Dopustnost – Zahteva – Pravni interes, ki je ločen od pravnega interesa podjetja, ki je prejemnik pomoči
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
4. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Neobstoj – Nedopustnost
(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(1)(c))
5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep Komisije na področju državnih pomoči
(člen 296 PDEU)
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Sklep Komisije, s katerim je ugotovljeno, da je nacionalni ukrep pod nekaterimi pogoji združljiv z notranjim trgom – Kršitev člena 7(1) Uredbe št. 659/1999 in načela pravne varnosti – Neobstoj
(člen 107(3) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 7)
7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Pomoči v finančnem sektorju v okviru finančne krize – Porazdelitev bremen – Določitev emisijske vrednosti delnic v okviru dokapitalizacije, v kateri so udeleženi delničarji podjetja, ki je prejemnik pomoči – Možnost Komisije, da zavrne upoštevanje zaščite pred tveganjem in da zahteva upoštevanje pričakovanih ukrepov prestrukturiranja in izravnalnih ukrepov – Dopustnost
(člen 107(3)(b) PDEU; Sporočilo Komisije 2008/C 270/02)
8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Pomoči v finančnem sektorju v okviru finančne krize – Porazdelitev bremen – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj
(člen 107(3)(b) PDEU)
9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Pomoči v finančnem sektorju v okviru finančne krize – Porazdelitev bremen – Nezadostna razvodenitev udeležbe manjšinskih delničarjev – Popravek s pavšalnim plačilom v korist večinskega delničarja – Dopustnost
(člen 107(3)(b) PDEU)
10. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Presoja – Upoštevanje prejšnje prakse – Izključitev
(člen 107(3)(b) PDEU)
1. V okviru preizkusa dopustnosti ničnostne tožbe, ki jo vloži neprivilegirana tožeča stranka, v primeru neobstoja njenega pravnega interesa ni treba preizkusiti, ali gre pri njej za neposredno in posamično nanašanje v smislu določb člena 263, četrti odstavek, PDEU. Glede tega mora tožeča stranka dokazati svoj pravni interes, zlasti tako, da izkaže oseben interes za ugotovitev ničnosti izpodbijanega akta.
Kadar pa neprivilegirana tožeča stranka vloži ničnostno tožbo zoper akt, ki ni naslovljen nanjo, se zahteva, da zavezujoči pravni učinki izpodbijanega ukrepa posegajo v interese tožeče stranke tako, da bistveno spreminjajo njen pravni položaj, prekriva s pogoji, določenimi v členu 263, četrti odstavek, PDEU. Zato je treba za namene presoje, ali tožeči stranki zoper izpodbijani sklep lahko vložita tožbo, preučiti, ali je ta sklep akt, ki ima zanju zavezujoče pravne učinke.
(Glej točke 23 in od 25 do 27.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 29, 30, 33 in 45.)
3. V okviru ničnostne tožbe oseba, če ne more izkazati pravnega interesa, ki je ločen od interesa podjetja, na katero se nanaša akt Unije in v katerem ima kapitalski delež, svoje interese glede tega akta lahko brani samo z izvrševanjem svojih pravic, ki jih ima kot delničar tega podjetja, to podjetje pa lahko vloži tožbo.
V zvezi s tem velja, da če delničar podjetja, ki je prejemnik pomoči, s tožbo želi doseči, da se sklep Komisije o razglasitvi pomoči za združljivo z notranjim trgom razglasi za ničen v celoti, nima pravnega interesa, ki bi bil ločen od pravnega interesa tega podjetja.
To je zlasti tako, kadar, najprej, bi podjetje, ki je prejemnik pomoči, brez reševalnih ukrepov, ki jih tvorijo dokapitalizacija, zaščita pred tveganjem in likvidnostno jamstvo, zelo verjetno šlo v stečaj, njegov delničar, ki bi bil prisiljen gledati, kako se njegova udeležba v stečajnem postopku prodaja po smešno nizki ceni ali celo razvrednoti, pa bi izgubil investicijo. Dalje, interes delničarja, ki ne sodeluje pri dokapitalizaciji, čeprav bi pravno to lahko storil, sovpada z interesom dokapitaliziranega podjetja, in sicer prejeti državne pomoči za zagotovitev nadaljnjega obstoja navedenega podjetja. Nazadnje, če bi bili ukrepi pomoči šteti za nezdružljive z notranjim trgom, bi morala država članica zagotoviti, da se pomoč izterja od prejemnika, kar bi se odrazilo na ekonomskem položaju delničarja sorazmerno z njegovim deležem v kapitalu prejemnika.
Nasprotno pa ima delničar podjetja, ki je prejemnik pomoči, pravni interes, ki je ločen od interesa tega podjetja, kadar želi s tožbo doseči razglasitev delne ničnosti sklepa Komisije, v katerem nekateri vidiki pogojev, ki so naloženi z namenom, da bi bilo mogoče pomoči razglasiti za združljive z notranjim trgom, posegajo, pa čeprav zgolj potencialno, v lastninsko pravico delničarja ali povzročijo, da se njegov prihodek zmanjša zaradi zmanjšanja nominalne vrednosti vsake delnice.
Vendar v zvezi z ukrepom prepovedi, nato pa omejitve izplačevanja dividend velja, da čeprav se ta ukrepa nanašata na razdeljevanja dobička podjetja, so interesi delničarja in podjetja, ki je prejemnik pomoči, usklajeni, če je za namene reševanja navedenega podjetja skupni interes zadnjega in vseh njegovih delničarjev okrepiti lastniški kapital podjetja, tako da bo lahko izboljšalo svojo bonitetno oceno in privabilo nove vlagatelje. Po eni strani ima namreč družba lahko interes za izplačevanje dividend zato, da delničarje nagradi za zvestobo in da jih nagradi za njihovo naložbo, tako da nanjo lahko vpliva ukrep prepovedi in kasnejše omejitve tega izplačevanja in zato lahko izpodbija ta ukrep. Po drugi strani ji neizplačevanje dividend koristi, saj se z njim povečuje njen kapital. Interes delničarja je zelo nepredvidljiv. Na splošno je kratkoročni interes delničarja takoj ko je to mogoče prejeti donos iz naložbe in torej izplačilo dividend. Srednje in dolgoročno delničarja zanima razvoj družbe, na primer da bi realiziral kapitalski dobiček ob prodaji svojih delnic, v obdobju krize, ko se cilj razvoja družbe izkaže za neuresničljiv, pa njena ohranitev ali okrevanje.
(Glej točke 31, od 40 do 43, od 57 do 59 in od 61 do 63.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 64 in 65.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 68 do 76.)
6. Na področju državnih pomoči člen 7(1) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] določa štiri vrste odločb, s katerimi se lahko konča formalni postopek preiskave: odločba, s katero se ugotovi, da zadevni ukrep ni pomoč, odločba, s katero je potrjeno, da je zadevna pomoč, kjer je primerno po spremembi s strani zadevne države članice, združljiva z notranjim trgom (pozitivna odločba), odločba, v kateri Komisija pozitivni odločbi priloži pogoje, zaradi katerih lahko potrdi združljivost z notranjim trgom, in obveznosti, da zagotovi nadzor nad izpolnjevanjem njene odločbe (pogojna odločba), in nazadnje, odločba, s katero Komisija pomoč opredeli za nezdružljivo z notranjim trgom (negativna odločba).
Odločba, s katero se državna pomoč, dodeljena podjetju, šteje za združljivo z notranjim trgom samo pod pogojem, da se sprejmejo popravki v zvezi z razdelitvijo bremen med delničarji, in sicer da se poveča prispevek manjšinskih delničarjev, pomeni pogojno odločbo v smislu člena 7(4) Uredbe št. 659/1999. V tem okviru Komisiji zato ni bilo treba odločati o obstoju posredne državne pomoči v korist manjšinskih delničarjev, ker so bili navedeni opravki sprejeti prav z namenom, da se prepreči nastanek takšne pomoči.
Tako Komisija s tem, da se v izreku izpodbijanega sklepa ne izreče glede obstoja posredne pomoči v korist manjšinskih delničarjev, ne krši niti člena 7(1) Uredbe št. 659/1999 niti načela pravne varnosti, ker so bili popravki v zvezi z razdelitvijo bremen med delničarji z namenom povečanja prispevka manjšinskih delničarjev postavljeni zaradi preprečitve uresničitve te možnosti.
(Glej točke od 79 do 81.)
7. Na področju državnih pomoči Komisija za namene določitve emisijske vrednosti delnic v okviru dokapitalizacije, pri kateri sodelujejo delničarji podjetja, ki je prejemnik pomoči, lahko zavrne upoštevanje zaščite pred tveganjem in zahteva, da se upoštevajo ukrepi prestrukturiranja in izravnalni ukrepi.
Te zadnje ukrepe, kot sta prodaja portfeljev ali poslovnih dejavnosti, bi namreč zagotovo zahtevali trgi in banke, po tem ko bi bilo doseženo preživetje podjetja, zaradi povečanja njegove donosnosti. V tem okviru velja, da kadar je cilj poročila o vrednotenju določiti vrednost podjetja, ki je prejelo pomoč, brez navedenih pomoči, da bi bila na tej podlagi določena cena izdanih delnic, katerih namen je financiranje ukrepov pomoči, je normalno, da navedeno podjetje pri določanju poslovne vrednosti upošteva omejitve v povezavi s postopki, ki bi jih moral pričakovati preudaren in obveščen gospodarski subjekt. To pa ne velja za ukrepe pomoči, ki niso elementi vrednosti podjetja na trgu, ampak posebna pomoč za preprečitev njegovega stečaja in končno za njegovo okrevanje.
Glede tega je treba v skladu s sporočilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize podelitev državne garancije šteti za izreden ukrep in mora biti zato nujno začasna, ob tem pa morajo to garancijo tudi spremljati ukrepi za prestrukturiranje ali za likvidacijo upravičenca.
Čeprav je to, da podjetje, ki mu je dodeljena pomoč, svoje poslovne partnerje in banke seznani s tem, kakšen bo njegov finančni položaj po odobritvi zaščite pred tveganji, logično in koristno, pa te zaščite pri določanju vrednosti novih delnic, ki so izdane v okviru dokapitalizacije, ni mogoče upoštevati, ne da bi to samodejno povzročilo previsoko oceno navedene vrednosti.
(Glej točko 101.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 108 in od 111 do 113.)
9. Na področju državnih pomoči je zaradi zagotovitve razdelitve bremen med manjšinskimi delničarji in javno ustanovo kot večinskim delničarjem podjetja, ki je prejelo pomoči, pavšalno plačilo, na podlagi katerega to podjetje, ki je prejelo pomoči, navedeni javni ustanovi plača denarni znesek, ki se pretvori v stvarni vložek v podjetju, ki je prejelo pomoč, pravno utemeljeno, čeprav je njegova ekonomska posledica zmanjšanje vrednosti udeležbe manjšinskih delničarjev v kapitalu podjetja, ki je prejelo pomoč, ker zadnjim prisilno naloži breme, ki je sorazmerno glede na tisto, v katero so privolili javni delničarji ob dokapitalizaciji, tako da manjšinski delničarji niso posredno deležni pomoči in je mogoče zadevne ukrepe razglasiti za združljive z notranjim trgom.
(Glej točko 123.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 126 do 131.)