SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 25. marca 2010(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativnih znamk Skupnosti Golden Eagle in Golden Eagle Deluxe – Prejšnji mednarodni in nacionalni figurativni znamki, ki predstavljata skodelico in kavno zrnje – Relativni razlog za zavrnitev – Podobnost znakov – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“
V združenih zadevah od T‑5/08 do T‑7/08,
Société des produits Nestlé SA, s sedežem v Veveyju (Švica), ki jo zastopa A. von Mühlendahl, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa R. Pethke, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Sodiščem prve stopnje, je bila
Master Beverage Industries Pte Ltd, s sedežem v Singapurju (Singapur), ki jo zastopajo N. Clarembeaux, D. Vervaet in P. Maeyaert, odvetniki,
zaradi tožb zoper tri odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 1. oktobra 2007 (zadeve R 563/2006‑2, R 568/2006‑2 in R 1312/2006‑2), ki se nanašajo na postopke z ugovorom med Société des produits Nestlé SA in Master Beverage Industries Pte Ltd,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi M. E. Martins Ribeiro, predsednica, S. Papasavvas in A. Dittrich (poročevalec), sodnika,
sodni tajnik: N. Rosner, administrator,
na podlagi tožb, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 4. januarja 2008,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložil 27. junija 2008,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila 30. junija 2008,
na podlagi sklepa z dne 23. maja 2008 o združitvi zadev T‑5/08, T‑6/08 in T‑7/08,
na podlagi obravnave z dne 30. aprila 2009
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Master Beverage Industries Pte Ltd, je 7. maja 2003 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)) prijavila tri znamke Skupnosti.
2 Tri znamke, za katere je bila zahtevana registracija (v nadaljevanju skupaj: prijavljene znamke), vsebujejo te figurativne znake:
– v zadevi T‑5/08 (prijava znamke Skupnosti št. 3157005) znak Golden Eagle svetlo rjave, temno rjave, rdeče, rumene, zlate, bele, srebrne in modre barve (v nadaljevanju: prijavljena znamka št. 1), ki je videti tako:
– v zadevi T‑6/08 (prijava znamke Skupnosti št. 3156924) znak Golden Eagle Deluxe temno rjave, svetlo rjave, rdeče, zlate, bele in rumene barve (v nadaljevanju: prijavljena znamka št. 2), ki je videti tako:
– v zadevi T‑7/08 (prijava znamke Skupnosti št. 3157534) znak Golden Eagle Deluxe temno rjave, svetlo rjave, rdeče, zlate, bele in rumene barve (v nadaljevanju: prijavljena znamka št. 3), ki je videti tako:
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija znamke, so iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Kava, kavni nadomestki, kavni napitki, kavni napitki z mlekom“.
4 Prijava za registracijo znamke št. 1 je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 5/2004 z dne 2. februarja 2004, znamke št. 2 v Biltenu znamk Skupnosti št. 83/2003 z dne 24. novembra 2003 in znamke št. 3 v Biltenu znamk Skupnosti št. 82/2003 z dne 17. novembra 2003.
5 Tožeča stranka, družba Société des produits Nestlé SA, je 1. aprila 2004 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke št. 1. Ugovor je 23. februarja 2004 vložila tudi zoper registracijo prijavljene znamke št. 2, 17. februarja 2004 pa zoper registracijo prijavljene znamke št. 3.
6 Ugovori so temeljili zlasti na prejšnjih mednarodnih in nacionalnih znamkah, ki predstavljajo rdečo skodelico na podlagi iz kavnega zrnja (v nadaljevanju: prejšnje znamke).
7 Gre za mednarodno figurativno znamko rdeče, črne, rjave, bele, oranžne in zlate barve, registrirane pod številko IR 726641, ki je videti tako:
8 Ta znamka je bila registrirana 18. januarja 2000 na podlagi Madridskega sporazuma o mednarodnem registriranju znamk z dne 14. aprila 1891, kakor je bil revidiran in spremenjen, za proizvode iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja in ustreza temu opisu: „Kava in kavni ekstrakti, mešanice na podlagi kave ali kavnih ekstraktov, instant kava, brezkofeinska kava, ekstrakti brezkofeinske kave“.
9 Zaščitena je zlasti v teh državah članicah Evropske unije: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija in Portugalska.
10 Ta znak je bil kot nacionalna znamka registriran tudi v Grčiji, in sicer 8. maja 2000 pod številko 142377 za proizvode iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja, zlasti za proizvode: „Kava, kavni ekstrakti in kavni preparati, kavni nadomestki in ekstrakti kavnih nadomestkov“.
11 Sicer pa gre za mednarodno figurativno znamko rdeče, rjave in zlate barve, registrirano pod številko IR 633089, ki je črno-bela videti tako:
12 Ta znamka je bil registrirana 9. marca 1995 na podlagi Madridskega sporazuma za proizvode iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja in ustreza temu opisu: „Kava in kavni ekstrakti, mešanice na podlagi kave in kavnih ekstraktov, instant kava, brezkofeinska kava, ekstrakti brezkofeinske kave“.
13 Zaščitena je zlasti v teh državah članicah Evropske unije: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija in Portugalska.
14 Ta znak je bil registriran kot nacionalna znamka za iste proizvode tudi v več državah članicah Unije, in sicer na Danskem (3. februarja 1995 pod številko 976.1995), v Grčiji (17. avgusta 1999 pod številko 122009) in na Finskem (20. septembra 1995 pod številko 140164).
15 Ugovori so temeljili na vseh zgoraj navedenih proizvodih, zaščitenih s prejšnjimi znamkami, usmerjeni pa so bili zoper vse proizvode, opisane v prijavah znamk Skupnosti.
16 Razlogi, navedeni v utemeljitev ugovorov, so bili razlogi iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009) in člena 8(5) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(5) Uredbe št. 207/2009).
17 Oddelek za ugovore je z odločbami z dne 27. februarja (zadeva T‑5/08), 27. marca (zadeva T‑6/08) in 6. septembra 2006 (zadeva T‑7/08) ugovore zavrnil.
18 Tožeča stranka je 25. aprila (zadevi T‑5/08 in T‑6/08) in 5. oktobra 2006 (zadeva T‑7/08) vložila pritožbe zoper vsako od odločb oddelka za ugovore.
19 Odbor za pritožbe je s tremi odločbami z dne 1. oktobra 2007 (v nadaljevanju: izpodbijane odločbe) pritožbe zavrnil. V bistvu je menil, da ugovori niso bili utemeljeni, saj naj zadevne znamke ne bi bile podobne.
Predlogi strank
20 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijane odločbe razveljavi;
– odloči, da morajo biti prijave za registracijo zadevnih znamk zavrnjene;
– UUNT naloži plačilo stroškov, skupaj s tistimi, ki jih je priglasila v postopku pred odborom za pritožbe;
– intervenientki naloži plačilo stroškov, skupaj s tistimi, ki jih je priglasila v postopku pred odborom za pritožbe.
21 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbe zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
22 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– potrdi izpodbijane odločbe;
– odredi registracijo prijavljenih znamk;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov, skupaj s tistimi, ki so ji nastali v postopku pred odborom za pritožbe.
23 Intervenientka je med obravnavo v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča navedla, da se njen drugi predlog glede odreditve registracije prijavljenih znamk v bistvu prekriva s prvim, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.
Pravo
24 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga, in sicer kršitev člena 8(1)(b) in člena 8(5) Uredbe št. 40/94.
1. Prvi pritožbeni razlog glede kršitve člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94
Trditve strank
25 Tožeča stranka trdi, da bi njeni ugovori glede prejšnjih znamk morali biti sprejeti (glej točke od 7 do 14 zgoraj). Poudarja, da te figurativne znake uporablja na vseh paketih instant kave Nescafé, prodanih pod oznako „Classic“, in da jih vsako leto v Uniji proda več kot 50.000 ton v vrednosti več kot ene milijarde EUR.
26 Meni, da je odbor za pritožbe napačno presodil, da zadevne znamke niso podobne. Prejšnje znamke naj bi bile sestavljene iz kombinacije teh devetih elementov:
– skodelica;
– skodelica je rdeča;
– skodelica je obrnjena tako, da je razvidna vsebina;
– skodelica ima ročaj;
– notranja površina skodelice je bela;
– skodelica je polna vročega napitka;
– iz skodelice se dvigajo hlapi;
– skodelica stoji na podlagi iz kavnega zrnja;
– podlaga je rjava in oranžnozlata, skodelico obkroža sij.
27 Prijavljene znamke naj bi vsebovale vseh teh devet elementov prejšnjih znamk. Prijavljene in prejšnje znamke naj bi bile vizualno zelo podobne. Poleg tega naj bi bili spodnji del prijavljene znamke št. 1 in desni strani prijavljenih znamk št. 2 in 3, na eni strani, ter prejšnje znamke, na drugi strani, pojmovno enaki.
28 Tožeča stranka trdi, da sta si v skladu s sodno prakso iz sodbe Sodišča z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Medion (C‑120/04, ZOdl., str. I‑8551) znamki, če je prejšnja znamka vključena v novo, podobni, če ima njun skupni element v novi sestavljeni znamki samostojni razlikovalni učinek.
29 Napačno naj bi bilo, da je odbor za pritožbe menil, da se prejšnji znamki ne razlikujeta dosti. Nasprotno, te znamke naj bi imele posebno velik razlikovalni učinek. Poleg tega naj bi bile ugledne, in to ne glede na to, da se uporabljajo v povezavi z znamko Nescafé.
30 UUNT in intervenientka ta tožbeni razlog zavračata.
31 UUNT meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da sporne znamke niso podobne. Prejšnje znamke naj bi imele zelo majhen razlikovalni učinek, dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, pa naj ne bi pokazali, da imajo velik razlikovalni učinek ali ugled. Trdi, da je pri prijavljenih znamkah skodelica uporabljena le kot „okrasni element za ozadje“ in nima samostojnega razlikovalnega učinka. Dalje poudarja, da prejšnje znamke v prijavljenih znamkah niso natančno prevzete.
32 Tudi intervenientka meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da sporne znamke niso podobne. Trdi, da prijavljene znamke, drugače kot prejšnje znamke, vsebujejo besedne elemente, ki so prevladujoči elementi. Pri prijavljeni znamki št. 1 naj bi bile razlike s prejšnjimi znamkami še izrazitejše zaradi orla, ki daje velik razlikovalni učinek in naj bi bil figurativni element, ki pri prijavljeni znamki št. 1 prevladuje. Ker je pri promociji napitkov uporaba podobe skodelice in kavnega zrnja zelo razširjena, bi bilo treba razlike med upodobitvami teh elementov pri zadevnih znamkah šteti za pomembne. Podoba skodelice in kavnega zrnja naj bi bila opisna in pri prijavljenih znamkah naj ne bi imela samostojnega razlikovalnega učinka. Intervenientka tudi meni, da zadevne znamke s pojmovnega vidika niso podobne.
Presoja Splošnega sodišča
Uvodne ugotovitve
33 V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o ugovoru imetnika prejšnje znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je prejšnja znamka varovana. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Sicer pa je na podlagi člena 8(2)(a)(ii) in (iii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(2)(a)(ii) in (iii) Uredbe št. 207/2009) treba med prejšnje znamke šteti tako znamke, registrirane v državi članici, kot tudi znamke, ki so bile registrirane v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki veljajo v državi članici, katerih zahteva za registracijo je bila vložena pred zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
34 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko verjela, da zadevni proizvodi ali storitve izhajajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ob upoštevanju vseh dejavnikov, upoštevnih za obravnavani primer, zlasti medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
Primerjava proizvodov
35 Treba je ugotoviti, da je odbor za pritožbe v izpodbijanih odločbah (točka 28 izpodbijane odločbe v zadevi T‑5/08 in točka 27 izpodbijanih odločb v zadevah T‑6/08 in T‑7/08) pravilno menil, da so zadevni proizvodi enaki, tako kot je razvidno iz točk 3, 8, 10 in 12 zgoraj.
36 Kljub temu pa je odbor ugotovil, da zadevne znamke niso podobne, tako da conditio sine qua non za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 ni izpolnjen. Treba je torej preučiti, ali je odbor za pritožbe pravilno presodil, da zadevne znamke niso podobne.
Primerjava znakov
37 Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slušno ali pojmovno podobnost spornih znakov, mora temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, pri celoviti presoji te verjetnosti igra glavno vlogo. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno znamko zaznava kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 35 in navedena sodna praksa).
38 Pri tem je treba za presojo stopnje razlikovalnega učinka znamke spomniti, da je treba splošno presoditi večjo ali manjšo sposobnost znamke, da proizvode ali storitve, za katere je bila registrirana, identificira kot proizvode ali storitve, ki izvirajo iz določenega podjetja, in je torej namenjena razlikovanju teh proizvodov ali storitev od tistih iz drugih podjetij (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 22). Če gre za presojo razlikovalnega učinka elementa sestavljene znamke, se uporablja isto merilo, tako da se presoja večja ali manjša sposobnost tega elementa znamke, da proizvode ali storitve, za katere je bila znamka registrirana, identificira kot proizvode ali storitve, ki izvirajo iz določenega podjetja.
– Elementi zadevne znamke, ki jih je treba upoštevati pri primerjavi znakov
39 Presoja podobnosti med znamkama se ne more omejiti samo na upoštevanje sestavnega dela sestavljene znamke in njegovega primerjanja z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej zgoraj v točki 37 navedeno sodbo UUNT proti Shaker, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti (zgoraj v točki 37 navedena sodba Sodišča UUNT proti Shaker, točka 42, in sodba z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 43). To bi se lahko zgodilo zlasti, če bi ta del na podobi znamke, ki se je upoštevna javnost spomni, prevladoval, tako da se pri celotnem vtisu, ki ga znamka daje, druge dele lahko zanemari (zgoraj navedena sodba Nestlé proti UUNT, točka 43).
40 Odbor za pritožbe je v tem primeru menil, da je prevladujoči element pri prijavljenih znamkah besedni element „golden eagle“ pri prijavljenih znamkah št. 2 in 3 ter besedni element „golden eagle“ skupaj s podobo orla pri prijavljeni znamki št. 1. Menil je, da je podoba rdeče skodelice in kavnega zrnja pri prijavljenih znamkah izključno okrasni element. Kljub podobnim figurativnim elementom naj zadevne znamke zaradi razlik v teh elementih in zaradi neobstoja besednih elementov v prejšnjih znamkah ne bi bile podobne.
41 Najprej je treba preučiti, ali so elementi, ki jih je opredelil odbor za pritožbe, pri prijavljenih znamkah prevladujoči in ali je treba druge elemente prijavljenih znamk šteti za zanemarljive.
42 Glede prijavljene znamke št. 1 je treba ugotoviti, da je sestavljena predvsem iz teh elementov: orla, besednega elementa „golden eagle“, ki je pod tem elementom, rdeče skodelice s kavo na podlagi iz kavnega zrnja, ki je pod besednim elementom, in rdeče črte, ki gre čez spodnji desni del znamke.
43 Treba je upoštevati, da ima kombinacija besednega elementa „golden eagle“ s podobo orla na prijavljeni znamki št. 1 pomemben položaj. Kot je poudaril odbor za pritožbe, je namreč besedni element po navadi tisti, ki ga potrošniki uporabljajo za opredelitev in nakup proizvoda. Še več, velikost besednega elementa ni zanemarljiva. Poleg tega gre za zelo razlikovalni element, saj je za zadevne proizvode domišljijski. Za potrošnika, ki nima zadostnega znanja angleščine, da bi razumel pomen besednega elementa, ima ta kljub temu zelo velik razlikovalni učinek, saj ga dojema kot domišljijski element brez konkretnega pomena. Tudi podoba orla je za opis kave in kavnih napitkov zelo razlikovalna, saj je ni mogoče šteti, kot da sugerira zadevne proizvode.
44 Nasprotno ima podoba rdeče skodelice na podlagi iz kavnega zrnja na spodnjem delu prijavljene znamke št. 1 za zadevne proizvode majhen razlikovalni učinek. Rdeče skodelice in kavnega zrnja se namreč ne more šteti za nerazlikovalna, saj sugerirata zadevne proizvode (glej v tem smislu v zvezi s podobo kravjega kožuha za mleko in mlečne izdelke sodbo Sodišča prve stopnje z dne 13. junija 2006 v zadevi Inex proti UUNT – Wiseman (podoba kravjega kožuha), T‑153/03, ZOdl., str. II‑1677, točka 36). Nasprotno, po zgledu odbora za pritožbe je treba ugotoviti, da gre za nepomembne elemente. Pri trženju kave ali kavnih napitkov namreč podoba pripravljene kave v skodelici in kave v zrnju pride na misel sama po sebi.
45 Kljub temu pa se elementa, sestavljenega iz rdeče skodelice na podlagi iz kavnega zrnja, pri celotnem vtisu, ki ga daje prijavljena znamka št. 1, ne sme šteti za popolnoma zanemarljivega. V primerjavi z besednim in figurativnim elementom, ki upodablja orla, je sicer veliko manj primeren za nakazovanje trgovskega izvora zadevnih proizvodov, vendar zaseda približno polovico prijavljene znamke št. 1 in za celoten vtis, ki ga daje ta znak, ni zanemarljiv.
46 V zvezi s prijavljenima znamkama št. 2 in 3 je treba ugotoviti, da sta v bistvu sestavljeni iz besednega elementa „golden eagle deluxe“ na levi strani znaka, rdeče skodelice s kavo na desni in kavnega zrnja na spodnjem delu. Pri teh znamkah je treba besedni element „golden eagle“ šteti za prevladujoč. Kot je bilo namreč ugotovljeno zgoraj, je ta besedna zveza v zvezi z zadevnimi proizvodi besed domišljijska, ne glede na to, ali je razumljiva ali ne. Potrošnik se pri opredelitvi in nakupu proizvoda tudi prej opre na besedni kot na figurativni element. Poleg tega ima figurativni element prijavljenih znamk št. 2 in 3 majhen razlikovalni učinek. Kljub temu se ga ne sme šteti za popolnoma zanemarljivega. Teh figurativnih znamk se namreč ne sme omejiti le na besedni element. Čeprav je besedni element zapisan z velikimi tiskanimi črkami, zaseda le del površine teh znamk.
47 Ker se elementa, sestavljenega iz rdeče skodelice in kavnega zrnja, pri celotnem vtisu, ki ga dajejo prijavljene znamke, ne sme šteti za popolnoma zanemarljivega, se primerjava med zadevnimi znaki ne sme omejiti na njihove prevladujoče elemente.
48 Tudi pri prejšnjih znamkah ni elementa, ki bi na znakih prevladoval, tako da bi bili drugi elementi pri celotnem vtisu, ki ga ti znaki dajejo, zanemarljivi.
49 Iz vsega navedenega je razvidno, da mora primerjava zadevnih znakov temeljiti na celotnem vtisu, ki ga dajejo, in se ne sme omejiti na nekatere njihove elemente.
– Vizualna podobnost
50 V tem primeru je treba najprej analizirati podobnost med delom prijavljenih znamk, sestavljenim iz podobe skodelice in kavnega zrnja, na eni strani in prejšnjimi znamkami, na drugi strani, nato pa primerjati prijavljene znamke kot celoto s prejšnjimi znamkami. V zvezi s tem je treba navesti, da nič ne nasprotuje temu, da se najprej analizira podobnost med zadevnimi znamkami glede na element sestavljene znamke, nato pa v celoti presodi podobnost.
51 Glede prijavljene znamke št. 1 je treba navesti, da imajo spodnji del te znamke in prejšnje znamke skupno podobo rdeče skodelice z belo notranjostjo na podlagi iz kavnega zrnja. Poleg tega je na vsaki od teh znamk os skodelice usmerjena na desno, skodelica je napolnjena z vročim napitkom (očitno s kavo), iz nje pa se dvigajo hlapi. Tudi barva ozadja teh znamk je podobna, saj je podlaga prijavljene znamke št. 1 oranžna, sij okrog skodelice v prejšnji znamki, registrirani pod številko IR 726641, pa prav tako. Tudi pri prijavljeni znamki št. 1 je mogoče okrog skodelice prepoznati neke vrste sij, čeprav so njegovi obrisi manj razločni kot obrisi na prejšnji znamki, registrirani pod številko IR 726641.
52 Glede razlik med spodnjim delom prijavljene znamke št. 1 in prejšnjimi znamkami je treba navesti tole. Najočitnejša razlika med zadevnimi znamkami je v dejstvu, da je rdeča skodelica na prejšnjih znamkah okrašena z zlato črto na zunanjosti, ki je na prijavljeni znamki št. 1 ni. Poleg tega je na prejšnjih znamkah kava v skodelici zelo temna, skoraj črna, medtem ko je na prijavljeni znamki št. 1 svetlo rjava. Drugače kot na prejšnjih znamkah, na prijavljeni znamki št. 1 rdeča črta gre čez spodnji desni del.
53 Glede prijavljenih znamk št. 2 in 3 je treba navesti, da imajo s prejšnjimi znamkami skupno podobo rdeče skodelice z belo notranjostjo in kavnim zrnjem. Poleg tega je na vseh teh znamkah skodelica napolnjena z vročim napitkom (očitno s kavo), iz nje pa se dvigajo hlapi. Obstaja tudi podobnost glede barve ozadja teh znamk, saj je ozadje prijavljenih znamk št. 2 in 3 delno oranžno delno rjavo, enako kot na prejšnji znamki, registrirani pod številko IR 726641.
54 Vendar – drugače kot pri prejšnjih znamkah – pri prijavljenih znamkah št. 2 in 3 rdeča skodelica ni okrašena z zlato črto na zunanjosti. Poleg tega je treba ugotoviti, da glede perspektive in vidnega dela skodelice med prijavljenima znamkama št. 2 in 3 in prejšnjimi znamkami obstajajo razlike. Na prejšnjih znamkah je namreč os skodelice nagnjena v desno, pri prijavljenih znamkah št. 2 in 3 pa v levo. Poleg tega je pri prejšnjih znamkah vidna skoraj vsa skodelica in je le njen zelo majhen del prekrit s kavnim zrnjem, na katerega je postavljena. Nasprotno je na prijavljenih znamkah št. 2 in 3 viden le zgornji del skodelice, podoba pa je videti odrezana na sredini ročaja.
55 Poleg tega sta prijavljeni znamki št. 2 in 3 pravokotne oblike, pri čemer je dolžina precej večja kot višina. Skodelica ni postavljena na sredino, ampak na desno stran znamk. Nasprotno je prejšnja znamka, registrirana pod številko IR 633089, kvadratne oblike, prejšnja znamka, registrirana pod številko IR 726641, pa pravokotne, pri čemer je dolžina manjša od višine. Na prejšnji znamki, registrirani pod številko IR 726641, je skodelica postavljena v sredino in zaseda zelo velik del površine. Del, prekrit s kavnim zrnjem in z ozadjem, deluje relativno majhen. Nasprotno na prijavljenih znamkah št. 2 in 3 rdeča skodelica, postavljena na desno stran, nikakor ne zavzema velikega dela površine. Na prejšnji znamki, registrirani pod številko IR 633089, je skodelica postavljena na sredino sloja kavnega zrnja. Ta pokriva približno četrtino višine te znamke. Nasprotno na prijavljenih znamkah št. 2 in 3 kavno zrnje prekriva veliko večji del površine.
56 Glede sija, ki ga je tožeča stranka predstavila kot enega izmed devetih elementov prejšnjih znamk (glej točko 26 zgoraj), Splošno sodišče meni, da prijavljeni znamki št. 2 in 3 ne dajeta vtisa, da skodelico obkroža sij. Dajeta predvsem vtis, da je na levi strani znaka ozadje rjavo, na desni in v sredini pa oranžno.
57 Glede prijavljene znamke št. 3 je poleg tega treba navesti, da je kava v skodelici svetlo rjava, medtem ko je na prejšnjih znamkah zelo temna, skoraj črna.
58 Iz vsega navedenega je razvidno, da je treba prejšnje znamke in element prijavljenih znamk, sestavljen iz podobe rdeče skodelice in kavnega zrnja, šteti kot podobne.
59 Glede primerjave celotnega vtisa, ki ga dajejo zadevne znamke, je treba najprej spomniti, da je del prijavljenih znamk, sestavljen iz podobe rdeče skodelice in kavnega zrnja, element z majhnim razlikovalnim učinkom in da imajo besedni elementi prijavljenih znamk in figurativni element prijavljene znamke št. 1, ki predstavlja orla, velik razlikovalni učinek.
60 Poleg tega je treba v skladu s sodno prakso navesti, da kadar je znamka sestavljena iz elementa, ki je dodan drugi znamki, ta znamka, tudi če ni prevladujoči sestavni del v sestavljeni znamki, lahko ohrani samostojni razlikovalni učinek v sestavljeni znamki. V takem primeru se sestavljena znamka in druga znamka lahko štejeta za podobni (glej v tem smislu zgoraj v točki 28 navedeno sodbo Medion, točki 30 in 37). Treba je spomniti, da se zgoraj v točki 28 navedena sodba Medion nanaša na položaj, v katerem je bila prejšnja znamka popolnoma prevzeta v poznejši znamki. Kljub temu je treba ugotoviti, da je ob domnevi, da prejšnja znamka v poznejši ni popolnoma prevzeta, tudi mogoče, da so zadevni znaki zaradi podobnosti med prejšnjo znamko in elementom poznejše znamke, ki ima samostojni razlikovalni učinek, podobni.
61 Glede prijavljene znamke št. 1 je v tem primeru treba poudariti, da ob tem, da elementa, sestavljenega iz podobe rdeče skodelice na sloju kavnega zrnja, pri celotnem vtisu, ki ga daje znak, in glede na podobnost med tem elementom in prejšnjimi znamkami ni mogoče šteti za popolnoma zanemarljivega, se te znamke in prejšnjih znamk ne sme šteti za popolnoma nepodobne. Vendar ker element, sestavljen iz podobe rdeče skodelice na sloju kavnega zrnja, ni popolnoma prevzet v prijavljeni znamki št. 1 in ker ima ta element prijavljene znamke št. 1 majhen razlikovalni učinek, medtem ko imata besedni element in figurativni element, sestavljen iz podobe orla, zelo velik razlikovalni učinek, je treba vizualno podobnost med to znamko in prejšnjimi znamkami šteti za majhno.
62 Glede prijavljenih znamk št. 2 in 3 je treba prav tako poudariti, da glede na to, da elementa, sestavljenega iz podobe rdeče skodelice na sloju kavnega zrnja, pri celotnem vtisu, ki ga daje znak, in glede na podobnost med tem elementom in prejšnjimi znamkami ni mogoče šteti za popolnoma zanemarljivega, se teh in prejšnjih znamk ne sme šteti za popolnoma nepodobne.
63 Vendar je treba enako poudariti, da razlik, navedenih zgoraj v točkah od 54 do 57, med prejšnjimi znamkami in elementom prijavljenih znamk št. 2 in 3, sestavljenim iz podobe rdeče skodelice in kavnega zrnja, ni mogoče zanemariti. Ker ima ta element prijavljenih znamk št. 2 in 3 majhen razlikovalni učinek, njun besedni element pa velikega, je treba vizualno podobnost med prijavljenima znamkama in prejšnjimi znamkami šteti za majhno.
64 Glede ugotovitve odbora za pritožbe, v skladu s katero so razlike med podobo rdeče skodelice in kavnega zrnja na prijavljenih znamkah in to podobo na prejšnjih znamkah glede na majhen razlikovalni učinek prejšnjih znamk zelo pomembne (točka 26 vsake od izpodbijanih odločb), je treba navesti naslednje.
65 Eden od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri presoji verjetnosti zmede, je razlikovalni učinek prejšnjih znamk (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 16. marca 2005 v zadevi L’Oréal proti UUNT – Revlon (FLEXI AIR), T‑112/03, ZOdl., str. II‑949, točka 61, in z dne 13. decembra 2007 v zadevi Xentral proti UUNT – Pages jaunes (PAGESJAUNES.COM), T‑134/06, ZOdl., str. II‑5213, točka 70; glej v tem smislu in po analogiji tudi sodbo Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 24). V zvezi s tem je treba poudariti, da je treba razlikovati med razlikovalnim učinkom prejšnje znamke, ki je povezan z varstvom take znamke, in razlikovalnim učinkom, ki ga ima element sestavljene znamke in ki opredeljuje njegovo možnost prevladovanja v celotnem vtisu, ki ga ta znamka daje (sklep Sodišča z dne 27. aprila 2006 v zadevi L’Oréal proti UUNT, C‑235/05 P, neobjavljen v ZOdl., točka 43). Čeprav drži, da je za opredelitev morebitnih prevladujočih elementov znaka treba preučiti razlikovalni učinek elementa sestavljene znamke že v fazi presoje podobnosti znakov, je stopnja razlikovalnega učinka prejšnje znamke eden od elementov, ki jih je treba upoštevati pri skupni presoji verjetnosti zmede. Torej v fazi presoje podobnosti med znaki ni treba upoštevati morebitne nizke stopnje razlikovalnega učinka prejšnjih znamk.
– Fonetična podobnost
66 Tožeča stranka trdi, da odbor za pritožbe zadevnih znakov ni primerjal s fonetičnega vidika. Meni, da dejstvo, da prijavljene znamke vsebujejo besedni element, v zvezi s tem ni pomembno, saj vsebujejo samostojni razlikovalni element, sestavljen iz rdeče skodelice na sloju kavnega zrnja.
67 V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da fonetična primerjava med zadevnimi znamkami ni potrebna, saj prejšnje znamke ne vsebujejo nobenega besednega elementa. Če potrošnik pri opisu zadevnih znamk uporabi izraze kot „rdeča skodelica“ in „kavno zrnje“, to še ne pomeni, da obstaja fonetična podobnost med zadevnimi znamkami. Javnost namreč, ko govori o prijavljenih znamkah, ne opisuje figurativnega elementa, ampak uporabi besedni element.
– Pojmovna podobnost
68 Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da zadevnih znamk ni primerjal s pojmovnega vidika. V zvezi s tem trdi, da so spodnji del prijavljene znamke št. 1 in desna dela prijavljenih znamk št. 2 in 3 na eni strani ter prejšnje znamke na drugi strani s pojmovnega vidika enaki.
69 UUNT meni, da je razlika med zadevnimi znamkami z vidika pojmovnosti jasna, saj prejšnje znamke ne vsebujejo podobe zlatega orla, ki je prisoten na prijavljenih znamkah.
70 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se odbor za pritožbe v izpodbijanih odločbah o pojmovni podobnosti zadevnih znakov dejansko ne opredeli izrecno. Treba je tudi navesti, da so spodnji del prijavljene znamke št. 1 in desni strani prijavljenih znamk št. 2 in 3 sestavljeni iz rdeče skodelice s kavo in kavnega zrnja, enako kot prejšnje znamke.
71 Poleg tega je treba spomniti, da ima element prijavljenih znamk, sestavljen iz podobe rdeče skodelice na sloju kavnega zrnja, majhen razlikovalni učinek, saj napeljuje na zadevne proizvode.
72 Treba je ugotoviti, da ima podoba orla za zadevne proizvode velik razlikovalni učinek, saj z njimi nima nobene zveze (glej točko 43 zgoraj). Vendar pa je treba spomniti, da potrošnik, ki nima zadostnega znanja angleščine, da bi razumel besedo „eagle“, ne more dojeti navezovanja na podobo orla na prijavljenih znamkah št. 2 in 3.
73 V tem primeru s pojmovnega vidika torej ni mogoče popolnoma zanikati podobnosti med zadevnimi znamkami.
74 Iz vsega navedenega je razvidno, da je odbor za pritožbe v izpodbijanih odločbah (točka 28 izpodbijane odločbe v zadevi T‑5/08 in točka 27 izpodbijanih odločb v zadevah T‑6/08 in T‑7/08) napačno presodil, da zadevne znamke niso podobne. Če z vizualnega in pojmovnega vidika obstaja podobnost, pa čeprav majhna, bi moral odbor za pritožbe presojati verjetnost zmede med spornimi znamkami.
75 Iz navedenega je razvidno, da je treba prvi tožbeni razlog sprejeti in izpodbijane odločbe zato razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti drugi tožbeni razlog.
2. Predlog za spremembo izpodbijanih odločb
76 Glede drugega tožbenega razloga tožeče stranke, s katerim ta Splošnemu sodišču predlaga, naj odloči, da morajo biti prijave za registracijo zadevnih znamk zavrnjene, je treba navesti tole.
77 Treba je poudariti, da je možnost spremeniti izpodbijano odločbo Splošnemu sodišču dana na podlagi člena 63(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 65(3) Uredbe št. 207/2009) in je načeloma omejena le na zadeve, o katerih se že lahko razsodi, kar pomeni, da Splošno sodišče na podlagi dokazov, ki so mu bili predloženi, lahko izda odločbo, ki bi jo moral izdati odbor za pritožbe (sodba Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2004 v zadevi MFE Marienfelde proti UUNT – Vétoquinol (HIPOVITON), T‑334/01, ZOdl., str. II‑2787, točka 63). V tem primeru o zadevi še ne more biti razsojeno, saj odbor za pritožbe v izpodbijanih odločbah ni opravil splošne presoje verjetnosti zmede.
78 Zato je treba predlog tožeče stranke za spremembo izpodbijanih odločb zavrniti.
Stroški
79 V skladu s členom 87(2) poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ta člen poleg tega določa, da če več strank ne uspe, Splošno sodišče odloči, da se stroški delijo.
80 Ker v obravnavani zadevi UUNT in intervenientka nista uspela, se jima naloži plačilo stroškov tožeče stranke, ki jih je ta priglasila.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1) Odločbe drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 1. oktobra 2007 (zadeve R 563/2006‑2, R 568/2006‑2 in R 1312/2006‑2) se razveljavijo.
2) V preostalem se tožbe zavrnejo.
3) L’OHMI in Master Beverage Industries Pte Ltd poleg svojih stroškov nosita tudi stroške družbe Société des produits Nestlé SA.
Martins Ribeiro | Papasavvas | Dittrich |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 25. marca 2010.
Podpisi