Tožba, vložena 8. marca 2006 - Evropski parlament proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-133/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropski parlament (zastopniki: H. Duintjer Tebbens, A. Caiola in A. Auersperger Matić, zastopniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

ob uporabi člena 230 ES, razveljavitev odstavkov 1 in 2 člena 29 ter odstavka 3 člena 36 Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah¹;

podredno, razveljavitev Direktive 2005/85/ES v celoti;

naložitev plačila vseh stroškov toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Evropski parlament v podporo svoji tožbi navaja štiri tožbene razloge: kršitev Pogodbe ES, nepristojnost Sveta za vzpostavitev zadevnih določb, bistveno kršitev postopka in, podrobneje, neobrazložitev izpodbijanih določb ter nespoštovanje dolžnosti lojalnega sodelovanja.

S tem, ko si je pridržal pripravo in spremembo minimalnega skupnega seznama držav, ki se štejejo za varne izvorne države, in seznama evropskih varnih tretjih držav s posvetovalnim postopkom, je Svet kršil prvo alineo odstavka 5 člena 67 ES, ki predvideva prehod na postopek soodločanja potem, ko je bila sprejeta zakonodaja, ki opredeljuje bistvena načela in skupna pravila na področju politike azila in beguncev. Svet ni pristojen, da z aktom sekundarne zakonodaje vzpostavi pravno podlago za sprejetje zaporednih aktov sekundarne zakonodaje, ker ti ne pomenijo izvedbenih ukrepov.

Poleg tega Svet ni pravno dovolj obrazložil tega pridržka zakonodaje iz členov 29(1) in (2) ter 36(3) Direktive 2005/85/ES, kar pomeni bistveno kršitev postopka. Nazadnje, Svet ni spoštoval dolžnosti lojalnega sodelovanja z Evropskim parlamentom, predvidene v členu 10 ES, ker izpodbijane določbe ne upoštevajo vloge sozakonodajalca, ki jo Pogodba ES podeljuje Evropskemu parlamentu, in kljub zakonodajni resoluciji z dne 27. septembra 2005, ki je bila sprejeta med posvetovalnim postopkom v zvezi z zadevno direktivo, s katero je slednji pritegnil pozornost Sveta glede tega vprašanja.

____________

¹ - UL L 326, str. 13.