Tožba, vložena 28. aprila 2011 - Helenska republika proti Komisiji

(Zadeva T-233/11)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Helenska republika (zastopniki: B. Asimakopoulos, G. Kanellopoulos, A. Iosifidou in P. Mylonopoulos)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

-    izpodbijani sklep razglasi za ničnega in

-    Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga, da se za ničnega razglasi sklep Evropske komisije z dne 23. februarja 2011, C (2011)1006 konč., o državni pomoči št. C 48/2008 (ex NN 61/2008), ki jo je Grčija dodelila družbi Ellinikos Krysos A.E.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja naslednje tožbene razloge:

Tožeča stranka navaja, da je tožena stranka kršila določbe Pogodbe (člen 107(1) PDEU in 108(2) PDEU, prej 87(1) ES in 88(2) ES) s tem, da je slednje napačno razlagala in uporabila zaradi zmote glede součinkovanja in presoje dejanskih okoliščin v povezavi s pojmom državnih pomoči.

Tožeča stranka v prvem delu tega tožbenega razloga, v povezavi z državno pomočjo št. 1 (prodaja rudnika Kassandra po nižji ceni od tržne) graja: a) napačno presojo obstoja državne pomoči kot posledico očitne napake v povezavi z okoliščino, da je država zgolj posrednik in z neobstojem uveljavljanja državnih sredstev pri spornem prenosu; b) (podredno), napačno presojo uporabe meril zasebnega investitorja, c) (podpodredno) napačno presojo dodelitve pomoči zaradi očitno napačnega izračuna vrednosti rudnika, tal in nahajališča mineralov, kakor tudi zatrjevanega dejanskega obratovanja rudnika v času prodaje, d) (še bolj podredno) napačno presojo izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovanje med državami članicami.

V podporo drugega dela prvega tožbenega razloga, glede državne pomoči št. 2 (oprostitev plačila davka ob prenosu lastninske pravice) uveljavlja napačno presojo dodeljene državne pomoči ter zatrjevano izkrivljanje konkurence in vpliva na trgovanje med državami članicami.

Glede drugega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da je tožena stranka kršila člen 14(1), drugi stavek, Uredbe (ES) št. 659/1999¹ s tem, ko je kršila načela sorazmernosti, lojalnega sodelovanja, pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj.

Tožena stranka naj bi v luči teh načel pri tehtanju med nevarnostjo izkrivljanja konkurence in prednostjo nadaljnjega obratovanja spornega rudnika storila napako.

Nazadnje tožeča stranka v zvezi s tretjim ničnostnim razlogom navaja, da je tožena stranka glede obstoja državne pomoči in njene združljivosti z notranjim trgom kršila določbe v zvezi z utemeljitvijo (člen 296 PDEU, prej člen 253 ES).

Tožena stranka naj ne bi pojasnila, zakaj naj bi se prodajno ceno rudnika Kassandra, ki naj bi očitno izhajala iz zasebnih sredstev, pripisalo državi in ne pojasnjuje zakaj bi bilo po njenem mnenju v tem primeru treba plačati tako davek ob prenos lastninske pravice za rudnik ter tla in ne le za rudnik. Poleg tega naj pri izračunu vrednosti rudnika, tal in nahajališč mineralov ne bi pojasnila zakaj je bila dodeljena državna pomoč in se selektivno opirala delno na poročilo Behre Dolbear in delno na lastno samovoljno argumentacijo, ki je v preostalem glede na negativno vrednost zaprtega rudnika protislovna.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES.