SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 19. junija 2012
Zadeva T‑234/11 P
Oscar Orlando Arango Jaramillo in drugi
proti
Evropski investicijski banki (EIB)
„Pritožba – Javni uslužbenci – Osebje EIB – Pokojnine – Prispevki v pokojninski sistem – Zavrženje tožbe na prvi stopnji kot očitno nedopustne – Rok za vložitev tožbe – Zamuda – Razumen rok“
Predmet: Pritožba, vložena zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 4. februarja 2011 v zadevi Arango Jaramillo in drugi proti EIB (F‑34/10), za razveljavitev tega sklepa.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Oscar Orlando Arango Jaramillo in 34 drugih uslužbencev Evropske investicijske banke (EIB), katerih imena so v prilogi, nosijo svoje stroške in stroške, ki jih je EIB priglasila na prvi stopnji.
Povzetek
1. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Pravno sredstvo – Roki – Zahteva po razumnem roku
(člen 270 PDEU)
2. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Pravno sredstvo – Roki – Zahteva po razumne roku – Uporaba po analogiji člena 91(3) Kadrovskih predpisov – Vložitev po izteku trimesečnega roka – Neizpolnjena zahteva
(člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91(1))
3. Sodni postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Nepredvidljive okoliščine in višja sila – Pojem
(Statut Sodišča, člen 45, drugi odstavek)
1. Niti Pogodba DEU niti Pravilnik za osebje Evropske investicijske banke, ki ga je njen upravni odbor sprejel v skladu s členom 29 Poslovnika EIB, ne vsebujeta nobenih navedb o roku za vložitev tožbe, ki bi veljal za spore med banko in njenimi uslužbenci. Zaradi uskladitve med pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki je splošno načelo prava Unije in v skladu s katerim ima posameznik na voljo zadosten rok za presojo zakonitosti akta, ki posega v njegov položaj, in po potrebi za pripravo tožbe, ter zahtevo po pravni varnosti, v skladu s katero akti, ki so jih sprejeli organi Unije, po preteku določenega roka postanejo dokončni, je treba te spore sodišču Unije predložiti v razumnem roku.
(Glej točko 22.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 23. februar 2001, De Nicola proti EIB, T‑7/98, T‑208/98 in T‑109/99, RecFP, str. I‑A‑49 in II‑185, točke od 97 do 99; 6. marec 2001, Dunnett in drugi proti EIB, T‑192/99, Recueil, str. II‑813, točke od 51 do 53; 6. december 2002, D proti EIB, T‑275/02 R, RecFP, str. I‑A‑259 in II‑1295, točki 31 in 32.
2. Razlaga a contrario sodne prakse je dopustna, ker vsaka druga razlaga te sodne prakse ne bi bila niti ustrezna niti združljiva z veljavnimi splošnimi načeli prava Unije. Samo stroga uporaba procesnih pravil, ki določajo prekluziven rok, ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju v pravosodju. Po analogiji z rokom za vložitev pritožbe, določenem v členu 91(3) Kadrovskih predpisov, je bilo razsojeno, da je treba šteti, da je trimesečni rok načeloma razumen, v katerem uslužbenec EIB vloži ničnostno tožbo zoper njen akt, ki posega v njegov položaj. A contrario iz te sodne prakse sledi, da je treba vsako tožbo uslužbenca Evropske investicijske banke, vloženo po izteku trimesečnega roka, podaljšanega za enkratno obdobje desetih dni zaradi oddaljenosti, načeloma šteti za vloženo v roku, ki ni razumen.
(Glej točko 27.)
Napotitev na:
Sodišče: 13. junij 1958, Meroni proti Visoki oblasti, 9/56, Recueil, str. 9, točka 27; 22. september 2011, Bell & Ross proti UUNT, C‑426/10 P, ZOdl., str. I‑8849, točke 43, 54 in 55;
Splošno sodišče: 30. marec 2000, Méndez Pinedo proti ECB, T‑33/99, RecFP, str. I‑A‑63 in II‑273, točki 33 in 34; zgoraj navedena sodba De Nicola proti EIB, točka 107; zgoraj navedena sodba D proti EIB, točka 33 in navedena sodna praksa.
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 51.)
Napotitev na:
Sodišče: 12. julij 1984, Ferriera Valsabbia proti Komisiji, 209/83, Recueil, str. 3089, točka 22; 15. december 1994, Bayer proti Komisiji, C‑195/91 P, Recueil, str. I‑5619, točka 31; 18. januar 2005, Zuazaga Meabe proti UUNT, C‑325/03 P, ZOdl., str. I‑403, točka 25; 8. november 2007, Belgija proti Komisiji, C‑242/07 P, ZOdl., str. I‑9757, točka 17.