Zadeva T‑235/18 DEP
Qualcomm Inc.
proti
Evropski komisiji
Sklep Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 29. februarja 2024
„Postopek – Odmera stroškov“
1. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Pojem – Nujni stroški, ki jih imajo stranke – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))
(Glej točki 12 in 27.)
2. Sodni postopek – Javna objava odločitev – Nerazkritje osebnih podatkov fizičnih oseb javnosti – Nerazkritje podatkov, ki niso osebni podatki fizičnih oseb, javnosti – Pogoji
(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 66 in 66a)
(Glej točke od 15 do 18.)
3. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni stroški, nastali zaradi postopka – Odvetniška nagrada, ki se nanaša na postopek, ki ni postopek pred Splošnim sodiščem – Izključitev
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))
(Glej točke od 21 do 23.)
4. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni stroški, ki jih imajo stranke – Nagrade za odvetnike in ekonomiste – Odmera na podlagi natančnih navedb predlagatelja ali, če teh navedb ni, pravične presoje sodišča Unije
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))
(Glej točke 26, 39, 40, 45, od 47 do 49, 58, 59 in od 63 do 69.)
5. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Zastopanje s strani več odvetnikov – Neobstoj vpliva – Presoja zlasti glede na skupno število ur dela, ki so objektivno nujne za namene postopka – Merila
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))
(Glej točke od 34 do 40, 46 in 53.)
6. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni stroški, ki jih imajo stranke – Potni stroški in stroški nastanitve odvetnikov za udeležbo na obravnavi ter stroški najema sejne sobe in opreme – Pogoji za povračilo
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))
(Glej točke 73, 75, 80, 82 in 85.)
7. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Nujni stroški, ki jih imajo stranke – Potni stroški in stroški nastanitve oseb, ki niso odvetniki strank – Pogoji za povračilo
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 140(b))
(Glej točki 74 in 98.)
Povzetek
Splošno sodišče, ki mu je bil predložen predlog za odmero stroškov, je povzelo sodno prakso, povezano s povračilom stroškov, ki se nanašajo na glavni postopek, ki je potekal pred njim in se je nanašal na vprašanja konkurenčnega prava.
Tožeča stranka, družba Qualcomm Inc., je vložila tožbo za razglasitev ničnosti sklepa Komisije, s katerim ji je bila naložena globa v višini skoraj 1 milijarde EUR zaradi zlorabe prevladujočega položaja na svetovnem trgu naborov čipov.
Splošno sodišče je s sodbo z dne 15. junija 2022(1) izpodbijani sklep v celoti razglasilo za ničen in Komisiji naložilo plačilo stroškov tožeče stranke. Ker se stranki nista dogovorili o znesku stroškov, ki se lahko povrnejo, je tožeča stranka pri Splošnem sodišču vložila predlog za odmero stroškov, s katerim predlaga povračilo, po eni strani, nagrad v zvezi s storitvami pravnega in ekonomskega svetovanja ter, po drugi strani, stroškov za udeležbo na obravnavi v skupnem znesku več kot 12 milijonov EUR.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je pri preučitvi vprašanja zaupnosti predloga za odmero stroškov in njegovih prilog najprej navedlo, da zgolj navedbe „zaupno“, ki jo je tožeča stranka navedla na teh dokumentih, ni mogoče razlagati tako, da pomeni predlog za nerazkritje nekaterih podatkov javnosti, če v zvezi s tem ni bil vložen predlog z ločeno vlogo(2), saj sodišče ne more odločati na podlagi domnev ali odpraviti morebitnih pomanjkljivosti takega predloga.
Splošno sodišče je v okviru vsebinske analize, prvič, zavrnilo predlog za povračilo odvetniških nagrad, ki so bile priglašene v okviru postopkov, ki potekajo v Združenih državah. V zvezi s tem je Splošno sodišče opozorilo, da je pojem „stroški, ki se lahko povrnejo“ omejen na nujne stroške, ki jih imajo stranke v postopku pred tem sodiščem, in ne more zajemati stroškov v zvezi z drugimi sodnimi ali upravnimi postopki, ki potekajo pred drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi sodišči oziroma organi, tudi če je namen takih postopkov, tako kot v obravnavanem primeru, pridobiti informacije ali dokumente, namenjene utemeljitvi tožbenih razlogov pred Splošnim sodiščem.
Drugič, Splošno sodišče v okviru povračila odvetniških nagrad, priglašenih za namene postopka, upošteva predmet in naravo spora, pomembnost spora z vidika prava Unije in težavnost primera, obseg dela, ki ga spor lahko povzroči za udeležene zastopnike ali svetovalce, ter ekonomske posledice, ki jih ima zadeva za stranke.
Tako za presojo obsega dela, ki ga je postopek lahko povzročil zastopnikom tožeče stranke, sodišče Unije primarno upošteva skupno število ur dela, ki bi se lahko izkazale za objektivno nujne za namene tega postopka, neodvisno od števila odvetnikov, med katere se lahko opravljene storitve porazdelijo. Čeprav je načeloma povračljivo plačilo za enega samega odvetnika, se lahko glede na značilnosti posamezne zadeve, med katerimi je na prvem mestu njena zapletenost, plačilo za več odvetnikov šteje za nujne stroške. V tem primeru mora Splošno sodišče preveriti, koliko so bile storitve, ki jih je opravila skupina zadevnih odvetnikov, nujne za potek sodnega postopka, in se prepričati, da ni prišlo do nepotrebnega podvajanja stroškov. V zvezi s tem je treba, ob tem da so tožeči stranki njeni odvetniki pomagali že v predhodnem postopku, upoštevati tudi dejstvo, da so bili ti odvetniki seznanjeni z upoštevnimi elementi spora, kar jim je olajšalo delo in skrajšalo čas potrebnih priprav za sodni postopek. Poleg tega stroškov usklajevanja med odvetniki iste stranke ni mogoče šteti za nujne.
V obravnavanem primeru je spor v postopku v glavni stvari odvetnikom tožeče stranke zaradi zapletenosti postavljenih pravnih vprašanj in zadevnih ekonomskih posledic sicer lahko povzročil veliko dela, vendar na podlagi elementov, ki jih je predložila tožeča stranka, ni mogoče ugotoviti števila ur, ki ustrezajo različnim nalogam, ki so jih opravili njeni odvetniki, ali so bile navedene ure dela opravljene za namene postopka pred Splošnim sodiščem in ali so bile za to nujne. Iz tega, da so zastopniki tožeče stranke Splošnemu sodišču predložili vloge s številnimi stranmi in številnimi prilogami, pa nikakor ne izhaja, da so bile delovne ure in torej zneski, ki se na te ure nanašano, nujni.
Poleg tega na podlagi predloženih dokumentov ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kakšna je urna postavka, ki ustreza različnim opravljenim nalogam. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ima stranka sicer pravico, da se obrne na odvetnike, ki svoje storitve zaračunavajo po zelo visoki urni postavki, vendar tega, da se je odločila za njihove storitve, ni mogoče šteti za nujno, in to še toliko bolj, če, tako kot v obravnavanem primeru, te postavke v predlogu niso predstavljene v zvezi s konkretnimi, jasno določenimi nalogami.
Zato Splošno sodišče, če ni nobenih informacij o stroških, ki so dejansko nastali, opravi pravično, vendar nujno strogo presojo odvetniških nagrad, ki se lahko povrnejo. Splošno sodišče je v obravnavanem primeru pri oceni delovnih ur, ki jih je objektivno nujno opraviti za namene postopka, upoštevalo število navedenih tožbenih razlogov, zapletenost postavljenih pravnih in dejanskih vprašanj, število in zaporedje vlog, dokazila, priložena v prilogah k tem vlogam in predložena Splošnemu sodišču, ter vedno bolj osredotočeno in podrobno naravo predstavljenih trditev. Kar zadeva urno postavko, se lahko Splošno sodišče – ker tarifa v pravu Unije ni določena – oddalji od povprečne zaračunane urne postavke in ex aequo et bono določi znesek odvetniških nagrad, ki se lahko povrnejo, le v primeru, kakršen je ta, v katerem se izkaže, da je navedena urna postavka očitno previsoka.
Tretjič, Splošno sodišče je opravilo tudi pravično, vendar strogo oceno stroškov, ki se lahko povrnejo za nagrade, v zvezi s svetovalci ekonomske stroke, katerih sodelovanje je bilo objektivno nujno za namene postopka, saj obseg dela, ki so ga opravili, in s tem povezana urna postavka nista bila konkretno navedena.
Četrtič, v zvezi s potnimi stroški in stroški nastanitev, nastalimi zaradi obravnave, je mogoče šteti, da se lahko povrnejo le potni stroški in stroški v zvezi z nočitvami v hotelu za odvetnike, ki so zastopali tožečo stranko in nastopili pred Splošnim sodiščem. Nasprotno pa se povračilo potnih stroškov in stroškov nastanitve zaposlenega pri tožeči stranki zavrne, ker ta ni dokazala, da je bila prisotnost tega zaposlenega nujna za namene postopka, saj zgolj to, da je ta zaposleni spremljal zadevo v imenu družbe, v zvezi s tem očitno ne zadostuje.
Prav tako, čeprav je mogoče najem sejne sobe v hotelu, v katerem so bili nastanjeni odvetniki tožeče stranke, šteti za dejansko nujen glede na trajanje obravnave in število sodelujočih odvetnikov, je treba ugotoviti, da je najem za tri cele dni, ki ni podrobneje pojasnjen, pretiran.
Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je Splošno sodišče skupni znesek stroškov, ki se lahko povrnejo tožeči stranki, določilo na približno 800.000 EUR.