Zadeva T-189/06
Arkema France SA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Vodikov peroksid in natrijev perborat – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Odgovornost za kršitev – Obveznost obrazložitve – Enako obravnavanje – Načelo dobrega upravljanja – Globe – Obvestilo o ugodni obravnavi“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
2. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva, da ima matična družba odločilen vpliv na hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Odločba, ki se nanaša na več naslovnikov
(členi 81 ES, 82 ES in 253 ES)
4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračilni učinek – Upoštevanje obsega skupnega prometa sankcioniranega podjetja – Upoštevnost – Uporaba množitelja za izhodiščni znesek
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki je bila sprejeta po drugih obsodilnih odločbah, v katerih je bila že upoštevana okoliščina ponovitve kršitve – Kršitev načela ne bis in idem – Neobstoj
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja
(Uredba Sveta št. 1/2003, člena 18 in 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 21 in 23(b))
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja
(Uredba Sveta št. 1/2003, člena 18 in 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 21 in 23(b))
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevanje sodelovanja obdolženega podjetja s Komisijo zunaj okvira, ki ga določa obvestilo o ugodni obravnavi – Pogoji – Meje
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; obvestila Komisije 96/C 207/04, 98/C 9/03, točka 3, in 2002/C 45/03)
1. Ravnanje hčerinske družbe se lahko pripiše matični družbi, predvsem če zadevna hčerinska družba – čeprav je ločena pravna oseba – o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna v skladu z navodili matične družbe, zlasti ob upoštevanju gospodarskih, organizacijskih in pravnih povezav, ki povezujejo ta pravna subjekta. Tako je zato, ker sta v takem primeru matična družba in njena hčerinska družba del iste gospodarske enote in zato v zgoraj navedenem smislu tvorita samo eno podjetje v smislu člena 81 ES, kar Komisiji omogoča, da odločbo, s katero nalaga plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati osebno vpletenost te družbe v to kršitev.
V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala svoje hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe. V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo tako lahko matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.
Struktura lastništva nad kapitalom hčerinske družbe zadostuje kot merilo za tako domnevo, zato Komisiji ni treba predložiti dodatnih indicev v zvezi z dejanskim izvajanjem vpliva matične družbe. Navedenega sklepa ni mogoče omajati z dejstvom, da je bilo mogoče take dodatne indice ugotoviti v drugih zadevah.
Ker se je štelo, da je nadzor nad vsem ali skoraj vsem kapitalom hčerinske družbe zadostoval za postavitev take domneve v zvezi z vsemi naslovniki odločbe o naložitvi globe zaradi kršitve konkurenčnega prava, in če ta domneva ni ovržena, dejstvo, da je Komisija v zvezi z nekaterimi naslovniki te določbe navedla dodatne indice – ali kot potrditev sklepa, ki je že tako veljavno izhajal iz nadzora nad vsem kapitalom hčerinske družbe, ali pa kot odgovor na trditve, ki so jih podala zadevna podjetja – še ne pomeni, da Komisija ni uporabila enakih načel za vse naslovnice in da je bilo kršeno načelo enakega obravnavanja.
(Glej točke od 31 do 34, 46, 47, 52, 53 in 59.)
2. Kadar Komisija uporabi domnevo o izvajanju odločilnega vpliva, zato da bi matični družbi pripisala odgovornost za kršitev hčerinske družbe, mora matična družba predložiti zadostne dokaze, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.
V zvezi s tem je treba upoštevati vse zadevne elemente v zvezi s poslovnimi, organizacijskimi in pravnimi povezavami, ki to hčerinsko družbo povezujejo z matično družbo, ti pa so lahko v posameznih primerih različni. Ta presoja zlasti ne sme biti omejena le na elemente, ki se nanašajo samo na poslovno politiko strictu sensu, kot sta distribucijska strategija ali cene. Zadevne domneve predvsem ni mogoče ovreči samo z dokazom, da hčerinska družba brez navodil upravlja te posebne vidike svoje poslovne politike.
Samo okoliščina, da je matična družba le neoperativen holding, še ne zadostuje za izključitev domneve, da je odločilno vplivala na svojo hčerinsko družbo, in sicer zlasti z usklajevanjem finančnih naložb v skupini. Holding je namreč v primeru skupine družb družba, katere namen je zbrati kapitalske deleže v različnih družbah in zagotoviti enotno upravljanje z njimi.
Poleg tega delitev nalog, ki je v skupini družb običajen pojav, ne zadostuje za ovrženje navedene domneve o odločilnem vplivanju.
Kar zadeva neobstoj sistema obveščanja med matično družbo in njeno hčerinsko družbo, dejstvo, da hčerinska družba ni nikoli določila posebne politike obveščanja matične družbe o zadevnem trgu, prav tako ne zadošča za dokaz njene samostojnosti, ker se o samostojnosti hčerinske družbe ne presoja samo na podlagi vidikov operativnega upravljanja podjetja.
(Glej točke od 67 do 69, 74, 76 in 78.)
3. Obrazložitev, ki se zahteva s členom 253 ES, mora biti prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt sprejela, tako da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in lahko pristojno sodišče opravi nadzor. V obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih elementov, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presojati ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in glede na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.
Kadar se odločba o uporabi člena 81 ES nanaša na več naslovnikov in zadeva problem pripisa odgovornosti za kršitev, mora biti dovolj obrazložena glede vsakega naslovnika, zlasti pa glede naslovnikov, ki morajo v skladu s to odločbo odgovarjati za to kršitev. Tako je treba v odločbi glede matične družbe, ki se šteje za solidarno odgovorno, podrobno pojasniti razloge, ki utemeljujejo pripis odgovornosti za kršitev tej družbi.
Če se Komisija opira na domnevo, da matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe, in so zadevne družbe med upravnim postopkom predložile elemente, s katerimi izpodbijajo to domnevo, mora odločba vsebovati zadostno obrazložitev, s katero je mogoče utemeljiti stališče Komisije, da ti elementi niso zadostovali za zavrnitev zadevne domneve. Toda Komisija ni dolžna oblikovati stališča glede vseh trditev, ki so jih pred njo navajale zainteresirane stranke. Posledično ji ni mogoče očitati, da ni natančno odgovorila na vsako od trditev določenega podjetja. Splošni odgovor je namreč lahko glede na okoliščine obravnavane zadeve zadosten, da lahko podjetje učinkovito brani svoje pravice in lahko Splošno sodišče izvaja ustrezen nadzor.
(Glej točke od 89 do 91 in 96.)
4. Komisija ima pri določanju višine glob diskrecijsko pravico, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci. Komisija mora pri določanju višine globe paziti na njen odvračalni učinek ter v zvezi s tem lahko upošteva zlasti velikost in gospodarsko moč zadevnega podjetja.
Potreba po zagotavljanju zadostnega odvračalnega učinka globe zahteva, da je globa določena tako, da ne bi bila zanemarljiva oziroma, nasprotno, čezmerna, zlasti glede na finančne zmožnosti zadevnega podjetja, v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz potrebe po zagotavljanju učinkovitosti globe in spoštovanja načela sorazmernosti.
Zlasti možnost za zadevno podjetje, da lažje mobilizira potrebna sredstva za plačilo globe, je tisto, kar je z vidika zadostnega odvračalnega učinka lahko upravičilo uporabo multiplikatorja. Komisiji v zvezi s tem ni treba dokazati povezave med uporabo sredstev zadevnega podjetja in zadevno kršitvijo, temveč lahko upravičeno upošteva skupno velikost podjetja. Ker povečanje, ki ga opravi Komisija, upravičeno temelji na velikosti zadevnega podjetja, sredstva, uporabljena v okviru kršitve, pa niso upoštevno merilo, to povečanje ne more pomeniti kršitve načela enakega obravnavanja le zato, ker ne razlikuje med podjetji kršitelji v skladu s tem merilom. Poleg tega ni mogoče šteti, da je bilo povečanje nesorazmerno glede na cilj odvračanja, kadar je povsem upravičeno glede na velikost zadevnega podjetja, ki jo potrjuje zelo velik svetovni promet tega podjetja.
(Glej točke od 113 do 115 in od 117 do 120.)
5. Za uporabo načela ne bis in idem morajo biti hkrati izpolnjeni trije pogoji: isto dejansko stanje, isti kršitelj in isti pravno zavarovan interes. To načelo torej prepoveduje ponovno kaznovanje iste osebe za isto nezakonito ravnanje, zato da bi se zavarovala ista pravna dobrina. Toda kadar namen upoštevanja prejšnjih kršitev v izpodbijani odločbi s strani Komisije ni ponovno sankcioniranje navedenih kršitev, ampak le sankcioniranje zadevnega podjetja zaradi njegovega sodelovanja pri omejevalnem sporazumu iz navedene odločbe ob upoštevanju njegovega ponavljajočega se protipravnega ravnanja, dejstvo, da je Komisija že upoštevala iste kršitve v predhodnih odločbah, ne pomeni kršitve načela ne bis in idem.
(glej točki 127 in 128)
6. Iz točk 21 in 23 Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov je razvidno, da mora podjetje, da bi bilo upravičeno do zmanjšanja zneska globe, Komisiji zagotoviti dokaze, ki imajo znatno dodano vrednost glede na tiste, ki jih Komisija že ima.
Poleg tega mora Komisija, da bi lahko uporabila določbe o razredih zmanjšanja zneska globe iz točke 23(b) navedenega obvestila o sodelovanju, ugotoviti, kdaj je podjetje izpolnilo ta pogoj.
To razlago potrjuje ekonomičnost sistema, ki ga določa zadevno obvestilo, ki določa tri različne stopnje, za „prvo“ in „drugo“ podjetje ter „ostala“ podjetja, ki so izpolnila zadevni pogoj, ki pomeni, da mora Komisija ugotoviti natančen čas – v katerem je zadevno podjetje izpolnilo pogoje za zmanjšanje zneska globe – tako, da primerja predložene dokaze s tistimi, ki jih že ima ob vložitvi prošnje. Komisija se pravilno opira, po eni strani, na časovni pristop in, po drugi strani, na stopnjo dodane vrednosti prispevkov podjetij, ko v skladu s pogojem iz člena 21 navedenega obvestila preverja, ali imajo predloženi dokazi znatno dodano vrednost glede na tiste, ki jih je ob vložitvi posameznih prošenj že imela.
Ta pristop, ki upošteva časovni in kakovostni vidik prispevka in nagrajuje podjetje, ki je prvo izpolnilo pogoje za znižanje, ustreza ciljem, določenim v navedenem obvestilu, ker spodbuja podjetja, ki želijo sodelovati, naj čim prej posežejo v preiskavo, tako da s svojo prvo prošnjo predložijo vse dokaze, ki so jim na voljo. Zlasti s tem, da podjetja spodbuja, da že s prvo prošnjo presežejo znatno dodano vrednost, omogoča izogibanje temu, da bi podjetje, ki je vložilo prošnjo za ugodno obravnavno, svoje sodelovanje porazdelilo na celotno trajanje postopka. Poleg tega, glede na to, da obvestilo o ugodni obravnavi temelji na pristopu, ki zahteva natančno določitev vrstnega reda prošenj, v skladu s cilji preglednosti in pravne varnosti, njegova uporaba ne more biti različna glede na to, ali je obdobje med posameznimi prošnjami dolgo ali kratko.
(Glej točke od 146 do 148 in od 153 do 155.)
7. Čeprav Komisija v okviru presoje sodelovanja članov kartela ne sme kršiti načela enakega obravnavanja, ima ta široko diskrecijsko pravico pri presoji kakovosti in koristnosti sodelovanja določenega podjetja. Zato je mogoče ugotoviti le eno očitno napako pri presoji, ki jo je storila Komisija.
(Glej točko 168.)
8. V zvezi s kršitvami, ki spadajo na področje uporabe obvestila o ugodni obravnavi, zainteresirana oseba načeloma ne more utemeljeno očitati Komisiji, da ni upoštevala stopnje njenega sodelovanja kot olajševalne okoliščine zunaj pravnega okvira obvestila o ugodni obravnavi. Zato kadar je Komisija upoštevala sodelovanje določenega podjetja in je na podlagi obvestila o ugodni obravnavi zmanjšala znesek globe, Komisiji ni mogoče veljavno očitati, da ni določila dodatnega zmanjšanja zneska globe, naložene tožeči stranki, zunaj področja uporabe navedenega obvestila.
(Glej točki 178 in 179.)