SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)
z dne 9. septembra 2009
Zadeva T-375/08 P
Bart Nijs
proti
Računskemu sodišču Evropskih skupnosti
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Odločba Računskega sodišča, da svojemu generalnemu sekretarju podaljša mandat – Odločba, da pritožnik v napredovalnem obdobju 2004 ne napreduje – Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“
Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 26. junija 2008 v zadevi Nijs proti Računskemu sodišču (F‑108/07, še neobjavljen v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Bart Nijs nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasilo Računsko sodišče Evropskih skupnosti.
Povzetek
1. Postopek – Tožba pred Sodiščem za uslužbence – Enakost normativne vsebine člena Poslovnika Sodišča prve stopnje in člena Sodišča za uslužbence – Uporabnost navedenega člena Poslovnika Sodišča za uslužbence v zadevi, vloženi pred začetkom veljavnosti poslovnika tega sodišča
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 111; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76; Sklep Sveta 2004/752, člen 3(4))
2. Postopek – Odločba, sprejeta z obrazloženim sklepom – Pogoji – Opredelitev generalnega pravobranilca – Formalnost, ki ni bila navedena v postopku pred Sodiščem za uslužbence
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 111; Sklep Sveta 2004/752, člen 3(4))
3. Postopek – Tožba pred Sodiščem za uslužbence – Možnost druge izmenjave pisnih vlog – Diskrecijska pravica Sodišča za uslužbence
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 7(3))
4. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Kratek povzetek pritožbenih razlogov
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))
5. Pritožba – Navedba pritožbenih razlogov in pravnih trditev v vlogi – Premalo natančen pritožbeni razlog – Sklicevanje na vse priloge – Nedopustnost
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 138(1)(c))
6. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pritožbeni razlog zoper odločitev Sodišča za uslužbence o stroških – Nedopustnost ob zavrnitvi vseh drugih pritožbenih razlogov
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(2))
1. Če je Sodišče za uslužbence v skladu z zahtevami iz sodne prakse hkrati uporabilo člen 111 Poslovnika Sodišča prve stopnje in člen 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence v zadevi, ki je bila vložena pred začetkom veljavnosti tega poslovnika, tožeča stranka ne more utemeljeno trditi, da se ob vložitvi tožbe ni mogla seznaniti s pravili, na podlagi katerih je bila njena tožba zavrnjena. Kar zadeva uporabo v postopkih pred Sodiščem za uslužbence, je namreč normativna vsebina navedenih členov 111 in 76 popolnoma enaka. Ker je bilo besedilo Poslovnika Sodišča prve stopnje 30. maja 1991 objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se nihče ne more sklicevati na to, da ga ne pozna.
(Glej točke 21, 23, 24 in 28.)
Napotitev na: Sodišče, 12. julij 1989, Binder, 161/88, Recueil, str. I‑2415, točka 19.
2. Ker se člen 111 Poslovnika Sodišča prve stopnje v postopkih pred Sodiščem za uslužbence do začetka veljavnosti Poslovnika tega sodišča uporablja smiselno, kar nujno vključuje upoštevanje notranje organizacije tega sodišča, s to določbo ni mogoče naložiti posredovanja generalnega pravobranilca v postopkih pred Sodiščem za uslužbence. Niti Pogodba ES, niti Sklep 2004/752 o ustanovitvi Sodišča za uslužbence Evropske unije, niti Statut Sodišča namreč ne določajo, da Sodišču za uslužbence pomagajo generalni pravobranilci. Niti ni določeno, da v nekaterih zadevah Sodišče za uslužbence enega od svojih članov pooblasti za opravljanje funkcije generalnega pravobranilca.
(Glej točko 22.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 8. september 2008, Kerstens proti Komisiji, T‑222/07 P, še neobjavljena v ZOdl., točki 49 in 50.
3. Iz člena 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča jasno izhaja, da ni dolžnost Sodišča za uslužbence od strank zahtevati drugo izmenjavo pisnih vlog. Odločitev zahtevati tako izmenjavo spada v okvir diskrecijske pravice tega sodišča, ki jo izvaja glede na svoje potrebe po informacijah. Zato tožeča stranka na podlagi besedila te določbe ne more upravičeno pričakovati, da bo lahko po vložitvi tožbe vložila še eno pisno vlogo.
(Glej točko 27.)
4. Tožba izpolnjuje zahteve iz člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje samo, če sta predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov dovolj jasna in natančna, da omogočata toženi stranki pripravo obrambe in Sodišču prve stopnje, da odloči o tožbi, pri čemer sta ta pogoja kumulativna. Če torej tožba Sodišču prve stopnje ne omogoča razumevanja navedenih trditev in presoje njihove utemeljenosti, je trditev, da je razumljiva za nasprotno stranko zaradi dejanskih elementov, s katerimi je ta seznanjena, brezpredmetna.
(Glej točke od 35 do 37.)
5. V pritožbenem postopku pred Sodiščem prve stopnje zoper odločbo Sodišča za uslužbence utemeljitev, da je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo, ker ni odločilo o enem od tožbenih razlogov, ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in natančnosti, ki izhajajo iz člena 138(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje, če tožeča stranka jasno in natančno ne pojasni, na kaj se nanaša domnevna napačna uporaba prava. V zvezi s tem splošno sklicevanje na pisanja, ki niso pritožba, ne more odtehtati neobstoja bistvenih elementov pravne utemeljitve, zahtevanih s to določbo. Poleg tega ni dolžnost Sodišča prve stopnje v prilogah iskati in prepoznavati dokaze in trditve, ki bi jih lahko štelo za utemeljitev tožbe, saj imajo priloge zgolj dokazno in dokumentarno funkcijo.
(Glej točki 41 in 57.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 21. maj 1999, Asia Motor France in drugi proti Komisiji, T-154/98, Recueil, str. II-1703, točka 49; Sodišče prve stopnje, 14. december 2005, Honeywell proti Komisiji, T‑209/01, Recueil, str. II–5527, točka 57 in navedena sodna praksa.
6. Iz člena 11(2) Priloge I k Statutu Sodišča izhaja, da pritožba, ki se nanaša samo na stroške in njihovo višino, ni dopustna. Iz tega sledi, da je treba v primeru, ko so bili zavrnjeni vsi drugi razlogi, podani v okviru pritožbe zoper odločitev Sodišča za uslužbence, predloge v zvezi z domnevno nezakonitostjo odločitve navedenega sodišča o stroških zavreči kot nedopustne.
(Glej točki 71 in 72.)
Napotitev na: Sodišče, 26. maj 2005, Tralli proti ECB, C‑301/02 P, ZOdl., str. I‑4071, točka 88 in navedena sodna praksa.