Language of document : ECLI:EU:F:2007:102

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 14. junija 2007

Zadeva F-121/05

Michel De Meerleer

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Splošni natečaj – Nepripustitev k pisnim preizkusom – Delovne izkušnje – Obveznost obrazložitve – Posredovanje odločbe natečajne komisije – Zahteva za pregled“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. De Meerleer v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije splošnega natečaja EPSO/A/19/04 z dne 12. aprila 2005 o nesprejetju njegove prijave na ta natečaj in odločbe iste komisije z dne 30. maja 2005 o zavrnitvi, da se izreče o njegovi zahtevi za pregled, ter naložitev Komisiji, naj mu za povračilo domnevno utrpele škode plača odškodnino.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Pravni interes

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Natečaj – Organizacija – Pogoji za pripustitev in postopek

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 25, 90 in 91; Priloga III, člen 7)

1.      Kandidat na natečaju za uslužbence Skupnosti ima jasno začrtan in dejanski interes zahtevati razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije, s katero je ta zavrnila pregled svoje prvotne odločbe, da kandidata ne pripusti k natečaju zaradi nezadostnih poklicnih izkušenj, čeprav je v vsakem primeru lahko vložil pritožbo ali pravno sredstvo zoper to prvotno odločbo o nepripustitvi. Diskrecijska pravica, ki jo ima natečajna komisija pri pregledu svojih odločb, kar zadeva presojo vrste in trajanja prejšnjih poklicnih izkušenj kandidatov ter bolj ali manj tesne povezave, ki jo imajo lahko te izkušnje z zahtevami prostega delovnega mesta, ni primerljiva z nadzorom, ki ga v okviru pritožbe izvaja organ za imenovanja, ki ni pristojen za razglasitev ničnosti ali spremembo odločb natečajne komisije, niti z nadzorom zakonitosti, ki ga izvaja sodišče Skupnosti v primeru pravnega sredstva, ker mora biti ta nadzor omejen na preverjanje, ali natečajna komisija pri uresničevanju diskrecijske pravice glede poklicnih izkušenj vsakega kandidata ni storila očitne napake.

Zato mora tožeča stranka imeti možnost od sodišča Skupnosti zahtevati, da preveri zakonitost odločbe natečajne komisije, s katero je ta zavrnila pregled svoje odločbe o nepripustitvi k natečaju in ki jo je sprejela zaradi prepozne vložitve te zahteve, čeprav je bil pri tem sodišču hkrati vložen predlog za nadzor utemeljenosti prvotne odločbe.

(Glej točke 29, 30, 32 in 33.)

Napotitev na:

Sodišče: 5. april 1979, Orlandi proti Komisiji, 117/78, Recueil, str. 1613, točka 9; 7. maj 1986, Rihoux in drugi proti Komisiji, 52/85, Recueil, str. 1555, točka 9;

Sodišče prve stopnje: 13. december 1990, González Holguera proti Parlamentu, T‑115/89, Recueil, str. II‑831, točka 54; 21. november 2000, Carrasco Benítez proti Komisiji, T‑214/99, RecFP, str. I‑A‑257 in II‑1169, točki 70 in 71; 23. januar 2002, Gonçalves proti Parlamentu, T‑386/00, RecFP, str. I‑A‑13 in II‑55, točka 34; 25. marec 2004, Petrich proti Komisiji, T‑145/02, RecFP, str. I‑A‑101 in II‑447, točka 37.

2.      Čeprav je res, da za postopek pregleda odločbe, ki jo sprejme natečajna komisija, ne veljajo določbe členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, učinkovitost zahteve za pregled in zagotovilo, da lahko kandidati uporabijo to pravno sredstvo ob upoštevanju načela enakega obravnavanja, ne zahtevata samo, da je bila odločba, ki je predmet zahteve za pregled, poslana naslovniku, ampak tudi, da se je ta lahko primerno seznanil z njeno vsebino. Uprava ima v zvezi s tem obveznost zagotoviti, da se lahko kandidati dejansko in zlahka seznanijo z odločbami, ki jih posamično zadevajo.

S členom 25 Kadrovskih predpisov, členom 7 Priloge III h Kadrovskim predpisom, z obvestilom o natečaju in načelom enakega obravnavanja ni v nasprotju odločba natečajne komisije natečaja, ki ga je organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO), s katero ta komisija kot prepozno vloženo zavrne zahtevo za pregled odločbe o nepripustitvi kandidata, čeprav obstaja dokazilo, da je ta prejel elektronsko pošto z obvestilom o vložitvi te odločbe v njegov osebni spis na spletni strani EPSO, ko – čeprav v obvestilu o natečaju ni bil jasno naveden način pošiljanja odločb natečajne komisije – so informacije v tej pošti, brane skupaj s prilogo in jasnimi navodili na spletni strani EPSO, določale, na eni strani, da začetni datum za vložitev zahteve za pregled ni odvisen od prejema elektronske pošte z opozorilom, poslane na elektronski naslov kandidata, ampak je to datum vložitve novega dokumenta v njegov osebni spis na spletni strani EPSO, in na drugi strani, da mora kandidat aktivno spremljati razvoj svojega spisa, česar ta kandidat v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja ni storil.

(Glej točke 61, 72, 80, 81, 87 in 88.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 17. maj 2006, Lavagnoli proti Komisiji, T‑95/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-121 in II‑A‑2‑569, točki 45 in 48.