Zadeva T-210/08

Verhuizingen Coppens NV

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg mednarodnih selitvenih storitev v Belgiji – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cen – Razdelitev trga – Prirejanje javnih razpisov – Enotna in trajajoča kršitev – Dokazno breme“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije, s katero je bila ugotovljena enotna kršitev

(člen 81(1) ES)

2.      Ničnostna tožba – Predmet – Obrazložitev odločbe – Izključitev brez izjeme

(člen 230 ES)

1.      Zgolj dejstvo, da sta cilj dogovora, pri katerem je sodelovalo podjetje, in cilj globalnega omejevalnega sporazuma enaka, ne zadostuje, da bi se temu podjetju pripisalo sodelovanje pri globalnem omejevalnem sporazumu. Namreč samo če je podjetje, ko je sodelovalo pri tem dogovoru, vedelo ali bi moralo vedeti, da se je s tem vključilo v globalni omejevalni sporazum, lahko njegovo sodelovanje pri zadevnem dogovoru pomeni izraz njegovega pristopa k temu globalnemu omejevalnemu sporazumu. V zvezi s tem podjetju nikakor ni treba na lastno pobudo navesti, v kakšnem obsegu je bilo obveščeno o ravnanju drugih udeležencev pri kršitvi, saj dokazno breme nosi Komisija. Ta mora najprej predložiti dokaze o dejstvu, da bi ga lahko podjetje nato izpodbijalo.

(Glej točki 30 in 31.)

2.      Izrek akta je neločljivo povezan z njegovo obrazložitvijo, zato ga je treba razlagati, če je potrebno, ob upoštevanju razlogov, ki so vodili do njegovega sprejetja. Čeprav ima lahko samo izrek odločbe pravne učinke, je dejstvo, da lahko sodišče Unije nadzoruje zakonitost presoje iz obrazložitve odločbe, če presoja kot obrazložitev akta, ki posega v položaj, pomeni potrebno podporo izreku tega akta ali če se lahko zaradi te obrazložitve spremeni vsebina izreka zadevnega akta.

(Glej točko 34.)