Pritožba, ki jo je 2. januarja 2014 BQ vložil zoper sodbo, ki jo je 23. oktobra 2013 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-39/12, BQ proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-7/14 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: BQ (Bereldange, Luxembourg) (zastopnika: D. de Abreu Caldas in J.-N. Louis, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Računsko sodišče Evropske unije

Predlog

Pritožnik predlaga Splošnemu sodišču, naj:

razglasi in odloči,

da se sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 23. oktobra 2013 v zadevi F-39/12 (BQ proti Računskemu sodišču) razveljavi;

da se Računskemu sodišču naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava glede pogojev, ki se zahtevajo za vzpostavitev odgovornosti Evropske unije pri izvajanju člena 24 Kadrovskih predpisov Unije, ker je Sodišče za uslužbence zahtevalo, da ima incident, ki ni združljiv z redom in nemotenostjo opravljanja službe, vpliv na delovanje službe in na zdravje udeležencev, pri čemer naj slednji pogoj ne bi bil določen niti v kadrovskih predpisih niti v sodni praksi. Pritožnik dalje navaja, da je Sodišče za uslužbence izkrivilo elemente dejanskega stanja, s tem da je po eni strani štelo, da je Računsko sodišče sprejelo vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev dobrega delovanja službe, in po drugi strani, da motnje v službi niso imele učinka na zdravje udeležencev, pri čemer naj Računsko sodišče ne bi delovalo dovolj hitro in intenzivno, da bi končalo konfliktni položaj, zaradi katerega je prišlo do trajne invalidnosti pritožnika (glede točk 67 in 68 izpodbijane sodbe).

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava pri nadzoru zakonitosti s strani Sodišča za uslužbence, ker je to potrdilo, da zdravstveni izvidi, s katerimi so bile ugotovljene psihične težave zaradi psihičnega nadlegovanja, ki ga je utrpel pritožnik v okviru njegovega dela, ne omogočajo, da se dokaže, da je bil slednji zares žrtev nadlegovanja. Pritožnik navaja, da Sodišče za uslužbence ni pristojno, da ponovno odloča o zdravstenih izvidih in da iz njih potegne nasprotne zaključke (glede točk 69 in 70 izpodbijane sodbe).

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, ker naj bi Sodišče za uslužbence škodo, ki je nastala zaradi več kot dveletne zamude pri posredovanju poročila o preiskavi pritožniku, presodilo na 2000 EUR, ne da bi podalo obrazložitev, ki bi pritožniku omogočila, da razume presojo, ki je privedla do tega zneska. Pritožnik navaja, da Sodišče za uslužbence ni upoštevalo okoliščin, v katerih je ta škoda nastala.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava pri razdelitvi stroškov.