Zadeva T-434/09

Centrotherm Systemtechnik GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za razveljavitev – Besedna znamka Skupnosti CENTROTHERM – Resna in dejanska uporaba znamke – Člen 51(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Člen 76(1) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Dopustnost novih dokazov – Člen 76(2) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Ugovor nezakonitosti – Pravilo 40(5) Uredbe (ES) št. 2868/95“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Pojem

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 42(2) in (3))

2.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Pojem – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 42(2) in (3))

1.      V skladu s sodno prakso se znamka uporablja resno in dejansko, če se v skladu s svojo bistveno funkcijo – ki je zagotavljanje istovetnosti izvora proizvodov ali storitev, za katere je bila registrirana – uporablja, da bi se ustvaril ali ohranil trg za te proizvode in storitve, drugače kot pri simbolični uporabi, katere edini cilj je ohranjanje pravic, ki izhajajo iz znamke. Poleg tega pogoj resne in dejanske uporabe znamke zahteva, da se znamka, kakršna je varovana na zadevnem ozemlju, uporablja javno in navzven.

Čeprav je pojem resne in dejanske uporabe v nasprotju z vsako uporabo, ki je minimalna in ne zadošča za ugotovitev, da se znamka na nekem trgu uporablja dejansko in učinkovito, zahteva za resno in dejansko uporabo vseeno ni namenjena presojanju gospodarskega uspeha ali nadzorovanju poslovne strategije podjetja niti pridržanju varstva znamk samo za njihovo obsežno tržno uporabo.

(Glej točki 25 in 26.)

2.      Za preučitev, ali se v obravnavani zadevi zadevna znamka uporablja resno in dejansko, je treba opraviti celovito presojo dokazov, vloženih v spis, ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin zadeve. Ta presoja mora temeljiti na vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za ugotovitev resnične uporabe znamke na trgu, še posebej tega, ali se v zadevnem gospodarskem sektorju taka uporaba šteje za upravičeno za ohranjanje ali ustvarjanje deleža na trgu za blago ali storitve, ki jih varuje znamka, narave tega blaga ali storitev, značilnosti trga ter obsega in pogostosti uporabe znamke.

V zvezi z obsegom uporabe zadevne znamke je treba upoštevati zlasti, koliko se znamka uporablja na trgu, kako dolgo se uporablja in kako pogosta je ta uporaba. Taka presoja pomeni neko soodvisnost med upoštevanimi dejavniki. Tako je lahko majhen obseg proizvodov ali storitev, ki se tržijo pod navedeno znamko, kompenziran z veliko intenzivnostjo ali stalnostjo med uporabo te znamke in obratno.

Vendar manjši ko je tržni obseg uporabe znamke, bolj se zahteva, da imetnik znamke predloži dodatne podatke, na podlagi katerih je mogoče izključiti morebitne dvome o resni in dejanski uporabi zadevne znamke.

Poleg tega resna in dejanska uporaba znamke ne more biti dokazana z verjetnostjo ali domnevami, temveč mora temeljiti na konkretnih in objektivnih dokazih, ki dokazujejo učinkovito in zadostno uporabo znamke na zadevnem trgu.

(Glej točke od 27 do 30.)