Zadeva T‑227/09

Feng Shen Technology Co. Ltd

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Skupnosti FS – Slaba vera prijavitelja – Člen 51(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 52(1)(b)) Uredbe (ES) št. 207/2009)“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Slaba vera prijavitelja ob vložitvi prijave znamke – Merila presoje – Upoštevanje vseh upoštevnih dejavnikov, ki obstajajo ob vložitvi zahteve za registracijo

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 51(1)(b))

2.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Unije – Pooblastilo Splošnega sodišča za spremembo izpodbijane odločbe – Meje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65(3))

1.      Slabo vero prijavitelja v smislu člena 51(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je treba presojati celovito, ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavane zadeve in zlasti:

–        dejstva, da prijavitelj ve ali mora vedeti, da tretja oseba vsaj v eni državi članici uporablja enak oziroma podoben znak za enak oziroma podoben proizvod, ki bi ga potrošnik lahko zamenjal s prijavljenim znakom;

–        namena prijavitelja preprečiti tej tretji osebi, da bi še naprej uporabljala tak znak;

–        stopnje varstva, ki jo imata znak tretje osebe in prijavljeni znak.

Namen, da se prepreči trženje proizvoda, lahko v nekaterih okoliščinah kaže na slabo vero prijavitelja. Tako je zlasti, če se pozneje izkaže, da je ta registriral znak kot znamko Skupnosti, ne da bi ga nameraval uporabljati in zgolj z namenom, da tretji osebi prepreči vstop na trg. Vendar pa lahko prijavitelj prav tako uresničuje legitimen cilj z željo, da se zavaruje pred tretjo osebo, ki s svojim nedavnim prihodom na trg poskuša izkoristiti ugled znaka prijavitelja. Ob tem so zgoraj našteti dejavniki le primeri več elementov, ki se lahko upoštevajo pri odločitvi o morebitni slabi veri prijavitelja ob vložitvi zahteve.

(Glej točke od 33 do 36.)

2.      Pristojnost za spremembo odločb odborov za pritožbe, določena v členu 65(3) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, Splošnemu sodišču ne daje možnosti, da presojo odbora za pritožbe nadomesti s svojo lastno presojo in da opravi presojo glede vprašanja, do katerega se ta odbor še ni opredelil. Izvajanje pristojnosti za spremembo odločb odborov za pritožbe mora biti zato načeloma omejeno na položaje, v katerih – po izvedbi nadzora presoje odbora za pritožbe – ugotovljene dejanske in pravne okoliščine Splošnemu sodišču omogočajo sprejetje odločitve, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe.

(Glej točko 55.)