Language of document : ECLI:EU:T:2014:683

Zadeva T‑457/09

Westfälisch-Lippischer Sparkassen- und Giroverband

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Prestrukturiranje WestLB – Pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Člen 87(3)(b) ES – Odločba, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod nekaterimi pogoji – Ničnostna tožba – Posamično nanašanje – Pravni interes – Dopustnost – Kolegialnost – Obveznost obrazložitve – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah – Sorazmernost – Načelo prepovedi diskriminacije – Člen 295 ES – Člen 7(4) Uredbe (ES) št. 659/1999“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 17. julija 2014

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Odločba Komisije, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod nekaterimi pogoji – Tožba skupine hranilnic, ki imajo pravno osebnost – Lastnost organa, ki je dodelil pomoč – Neobstoj – Nedopustnost

(člen 230, četrta alinea, ES)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Odločba Komisije, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod nekaterimi pogoji – Tožba lastnika podjetja, ki je prejemnik pomoči – Pravni interes, ki je ločen od pravnega interesa podjetja, ki je prejemnik pomoči – Dopustnost

(člen 230, četrta alinea, ES)

3.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Tožba zoper razveljavljeni akt – Učinki razveljavitve in razglasitve ničnosti

(člena 231 ES in 233 ES)

4.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Nov tožbeni razlog – Pojem

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1)(c) in 48(2))

5.      Komisija – Načelo kolegialnosti – Obseg – Sprejetje odločbe s področja državnih pomoči na podlagi pisnega postopka – Kršitev Poslovnika Komisije – Neobstoj

(Poslovnik Komisije, člena 1 in 12)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki bi lahko bile razglašene za združljive z notranjim trgom – Pomoči, namenjene odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice – Podreditev odobritve pomoči izpolnjevanju nekaterih pogojev – Dopustnost

(člen 87(3)(b) ES)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Meje – Možnost sprejetja smernic – Posledice – Samoomejitev diskrecijske pravice

(člen 87(3) ES)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki bi lahko bile razglašene za združljive z notranjim trgom – Pomoči, namenjene odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice – Pomoči sistemski banki v težavah – Preučitev pomoči glede na Smernice za reševanje in prestrukturiranje – Dopustnost

(člen 87(3)(b) ES; sporočilo Komisije 2004/C 244/02)

9.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči – Opis škodovanja konkurenci in vpliva na trgovino med državami članicami – Napotitev na obrazložitev, navedeno v začasni odločbi – Dopustnost

(člena 87(1) ES in 253 ES)

10.    Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči – Odločba o pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah – Odločba, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod nekaterimi pogoji, določenimi v načrtu za prestrukturiranje – Obveznost pojasnitve nujnosti vsakega pogoja – Neobstoj

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 7(4); sporočilo Komisije 2004/C 244/02)

11.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki bi lahko bile razglašene za združljive z notranjim trgom – Pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah – Odločba, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod nekaterimi pogoji, določenimi v načrtu za prestrukturiranje – Spoštovanje načela sorazmernosti – Obseg

(člen 87(3) ES)

12.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Odločba o pomoči za prestrukturiranje podjetja v težavah – Odločba, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod nekaterimi pogoji, določenimi v načrtu za prestrukturiranje – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj

(člen 87(3)(c) ES)

13.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki bi lahko bile razglašene za združljive z notranjim trgom – Presoja glede na člen 87 ES – Možnost Komisije, da upošteva razvoj skupnega trga glede na prejšnje odločbe

(člen 87(3)(c) ES)

14.    Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem

(člen 230 ES)

15.    Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki bi lahko bile razglašene za združljive z notranjim trgom – Odločba, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod nekaterimi pogoji – Obveznost prodaje podjetja, ki je prejemnik pomoči – Spoštovanje lastninskopravne ureditve v državah članicah – Neobstoj kršitve

(člena 87(3) ES in 295 ES)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 83 do 109.)

2.      Oseba – razen če ima pravni interes, ki je ločen od interesa družbe, na katero se nanaša akt Evropske unije in v katerem ima kapitalski delež – lahko svoje interese glede tega akta brani samo z izvrševanjem svojih pravic, ki jih ima kot delničar družbe, ta družba pa lahko vloži tožbo.

V zvezi z odločbo Komisije, s katero je državna pomoč banki razglašena za združljivo s skupnim trgom pod določenimi pogoji, je pravni interes lastnikov banke, ki je prejela pomoč, povezan s pravnim interesom banke, ker navedena odločba zadnjenavedeno zavezuje k zmanjšanju svoje bilance, tako da se na lastnike ta odločba v tem pogledu posamično ne nanaša. Nasprotno pa se ta odločba na lastnike banke nanaša posamično, ker je odobritev pomoči odvisna od upoštevanja obveznosti navedenih lastnikov, da banko prodajo neodvisni tretji osebi.

(Glej točki 112 in 120.)

3.      Odločanje o predlogu za razglasitev ničnosti se ustavi, če je tožeča stranka zaradi dogodka, ki je nastopil med postopkom, izgubila interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, zaradi česar razglasitev ničnosti tega akta sama po sebi ne more več imeti pravnih posledic.

Vendar pa tožeča stranka lahko še nadalje utemeljuje interes za razglasitev ničnosti razveljavljenega akta, če razveljavitev nima enakih pravnih posledic kot morebitna razglasitev ničnosti s strani Splošnega sodišča. Razveljavitev akta institucije namreč ne pomeni priznanja njegove nezakonitosti in ima učinke ex nunc, medtem ko ima razglasitev ničnosti učinek ex tunc.

V tem kontekstu namreč lahko tožeča stranka ohrani interes predlagati razglasitev ničnosti neizvršenega akta, ki jo neposredno zadeva in ki je bil razveljavljen po vložitvi ničnostne tožbe, da bi dosegla, da sodišče Unije ugotovi nezakonitost, storjeno v zvezi z njo, tako da je taka ugotovitev lahko podlaga za morebitno odškodninsko tožbo za ustrezno povrnitev škode, ki jo je povzročil izpodbijani akt.

(Glej točke 130, 131 in 137.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 160 in 161.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 164 do 173.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 181 do 186.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 190 in 191.)

8.      Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki jih je sprejela Komisija, je mogoče šteti za načeloma ustrezne za oceno združljivosti pomoči, ki se štejejo za potrebne za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, s skupnim trgom, posebej če so upravičenci sistemsko pomembne banke, katerih sposobnost preživetja je bila tako prizadeta, da je ogrožen njihov obstoj.

Tako po eni strani to, da je pomoč potrebna za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu, ne pomeni, da je ni mogoče šteti za pomoč podjetju v težavah v smislu točke 9 Smernic za reševanje in prestrukturiranje, v skladu s katero tako podjetje ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe. Načeloma se lahko banka, katere sposobnost preživetja je tako prizadeta, da je ogrožen njen obstoj, šteje za podjetje v težavah.

Po drugi strani se v zgoraj navedenih smernicah za to, da se lahko šteje, da je pomoč za prestrukturiranje združljiva s skupnim trgom, zahteva, da je upravičenec predložil načrt prestrukturiranja, ki omogoča obnovo njegove dolgoročne sposobnosti preživetja v smiselnem časovnem okviru, da pomoč spremljajo ukrepi, katerih namen je izogibanje neupravičenemu izkrivljanju konkurence, in da je omejena na najnižjo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje. Komisija pa je upravičena zahtevati, da je odobritev pomoči, ki so sistemsko pomembnim bankam dodeljene zaradi finančne krize, odvisna od upoštevanja teh pogojev, tudi če je namen pomoči odpraviti resno motnjo v gospodarstvu države članice.

(Glej točke od 195 do 197.)

9.      Člen 87(1) ES prepoveduje pomoči, ki prizadenejo trgovino med državami članicami in izkrivljajo ali bi lahko izkrivljale konkurenco. Vendar v okviru presoje teh dveh pogojev Komisija ni dolžna ugotavljati resničnega vpliva pomoči na trgovino med državami članicami niti dejanskega izkrivljanja konkurence, ampak je dolžna le preučiti, ali lahko te pomoči prizadenejo to trgovino in izkrivljajo konkurenco.

Zato dejstvo, da Komisija v odločbi, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom pod določenimi pogoji, ni predstavila dokaza o izkrivljanju konkurence, ki ga je povzročila pomoč, ne more pomeniti niti kršitve člena 87(1) ES niti kršitve njene obveznosti obrazložitve. Edini upoštevni vprašanji sta, prvič, ali je Komisija v tej odločbi navedla razloge, zakaj lahko ta pomoč povzroči tako izkrivljanje, in drugič, če jih je navedla, ali je tožeči stranki uspelo dokazati, da so ti razlogi napačni.

V zvezi z obrazložitvijo opredelitve državnega ukrepa kot pomoči v smislu člena 87(1) ES in torej glede vprašanja, ali je lahko ta ukrep izkrivljal konkurenco, se lahko Komisija omeji na to, da v končni odločbi napoti na obrazložitev, ki jo je v zvezi s tem navedla v začasni odločbi, če po eni strani država članica, ki je v priglasitvi priznala, da zadevni ukrep vsebuje državno pomoč, te opredelitve ni izpodbijala po sprejetju začasne odločbe in po drugi strani če se je začasna odločba nanašala na isti državni ukrep, na istega upravičenca in na isti cilj, tako da sta ti odločbi sprejeti v povezanem in dovolj podobnem dejanskem in pravnem okviru. Zato v takem primeru Komisija ni nujno dolžna znova preučiti konkurenčni položaj, ki obstaja na dan, ko sprejema končno odločbo, v kateri je isti ukrep še naprej opredeljen kot državna pomoč.

Poleg tega je lahko obrazložitev odločbe, v kateri je kot državna pomoč opredeljena pomoč za prestrukturiranje, dodeljena podjetju, ki ima pomembne čezmejne dejavnosti, posluje v sektorju, v katerem je bila v Uniji izvedena liberalizacija, in bi lahko izginilo s trga, če mu pomoč ne bi bila dodeljena, posebej kratka.

(Glej točke 228, 229, 235, 240, 241, 243, 254 in 259.)

10.    V okviru odločitve o odobritvi pomoči za prestrukturiranje mora Komisija predvsem, prvič, ugotoviti, da je treba odobreni ukrep dejansko opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 87(1) ES, drugič, preveriti, da je zadevna država članica dokazala, da je lahko pomoč upravičena do enega od odstopanj iz člena 87(3) ES, in tretjič, ugotoviti, da je glede na vse ukrepe, predvidene v načrtu prestrukturiranja, h kateremu se je zavezala ta država članica, mogoče šteti, da bo upravičenec do pomoči dolgoročno sposoben preživeti in da izkrivljanje konkurence, ki ga bo povzročila pomoč, ne bo čezmerno.

Komisija pa ni dolžna pojasniti nujnosti vsakega ukrepa, predvidenega v načrtu prestrukturiranja, niti poskusiti naložiti le najmanj zavezujoče možne ukrepe izmed tistih, s katerimi se lahko zagotovi izpolnitev ciljev iz prejšnje točke, razen če je se zadevna država članica predhodno zavezala k manj zavezujočemu načrtu prestrukturiranja, ki te cilje prav tako ustrezno uresničuje, ali pa je ta država članica izrazila nasprotovanje vključitvi nekaterih ukrepov v načrt prestrukturiranja in se je k temu načrtu zavezala, ker jo je Komisija dokončno obvestila, da pomoč ne bo odobrena brez teh ukrepov, saj v teh primerih odločitve, da bo dodelitev pomoči pogojena z upoštevanjem navedenih ukrepov, ni mogoče pripisati zadevni državni članici.

Ta načela veljajo tudi, kadar se Komisija na podlagi člena 7(4) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 ES odloči vključiti v odločbo o odobritvi pomoči za prestrukturiranje pogoj, ki je odsev ukrepa, predvidenega v načrtu prestrukturiranja, h kateremu se je zadevna država članica zavezala.

Zato obveznost obrazložitve Komisije ob sprejetju take odločbe glede nujnosti, da se za odobritev zadevne pomoči zahteva izpolnjevanje pogojev, določenih v načrtu prestrukturiranja za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja prejemnika pomoči, pomeni, da Komisija navede razloge, iz katerih meni, da upoštevanje navedenega načrta zadostuje za uresničitev tega cilja. Ni pa treba ločeno preučiti obrazložitve take odločbe v zvezi z vsakim od pogojev, ki so določeni v načrtu prestrukturiranja in ki so povzeti v odločbi.

(Glej točke 296, 297, 303, 304, 317 in 318.)

11.    V zvezi s sprejetjem odločbe, s katero je pomoč za prestrukturiranje razglašena za združljivo s skupnim trgom pod pogoji, ki so določeni tudi v načrtu prestrukturiranja, Komisija pri izvajanju načela sorazmernosti preveri le, prvič, da je iz načrta prestrukturiranja, h kateremu se je zadevna država članica zavezala, mogoče sklepati, da bo upravičenec do pomoči dolgoročno sposoben preživeti in da bo neupravičeno izkrivljanje konkurence preprečeno, ter, drugič, da se zadevna država članica ni zavezala k načrtu, ki vsebuje manj zavezujoče ukrepe, ki zadostno zagotavljajo to sposobnost preživetja in preprečevanje tega izkrivljanja.

(Glej točko 350.)

12.    Spoštovanje načela enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.

V zvezi s tem to, da je odobritev pomoči za prestrukturiranje odvisna od upoštevanja ukrepov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, h kateremu se je zadevna država članica zavezala, ne more privesti do kršitve načela enakega obravnavanja.

Če bi bila odobritev dveh primerljivih pomoči za prestrukturiranje odvisna od različnih pogojev, ki so bili predvideni v načrtih prestrukturiranja, h katerima sta se zadevni državi članici zavezali, bi bil namreč različen položaj, v katerem bi bila upravičenca do pomoči, posledica ne odločitve Komisije, ampak narave zavez, ki sta jih sprejeli ti državi članici, pri čemer mora Komisija preučiti, ali te lahko zagotovijo obnovo sposobnosti preživetja upravičencev in izogibanje neupravičenemu izkrivljanju konkurence.

(Glej točke 364, 370 in 371.)

13.    Le v okviru člena 87(3)(b) ES je treba presojati zakonitost odločbe Komisije, v kateri je ugotovljeno, da nova pomoč ne ustreza pogojem uporabe te izjeme, in ne glede na njeno prejšnjo prakso odločanja, če je ta obstajala. Pojem državne pomoči in pogoji, potrebni za zagotovitev obnove sposobnosti preživetja upravičenca, ustrezajo objektivnemu položaju, ki se presoja na dan, ko Komisija sprejme odločbo. Tako razlogi, iz katerih je Komisija v predhodni odločbi položaj presodila drugače, ne smejo vplivati na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.

Poleg tega Komisiji ni mogoče odvzeti možnosti, da določi strožje pogoje za združljivost kot v prejšnjih odločbah, če to zahtevata razvoj skupnega trga in cilj neizkrivljene konkurence na tem trgu, ker gospodarski subjekti ne morejo upravičeno zaupati v ohranitev sedanjega položaja, ki ga lahko institucije Unije spremenijo na podlagi svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

(Glej točki 368 in 369.)

14.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 372.)

15.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 387 do 399.)