Zadeva T‑214/13

Rainer Typke

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, ki se nanašajo na natečaj EPSO/AD/230231/12 – Zavrnitev dostopa zaradi molka organa – Zavrnitev dostopa – Prošnja za prilagoditev predlogov, vložena z repliko – Rok – Umik odločbe zaradi molka organa – Ustavitev postopka – Pojem dokumenta – Zajem in ureditev informacij, vsebovanih v elektronskih zbirkah podatkov“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 2. julija 2015

1.      Sodni postopek – Sklep oziroma uredba, ki med postopkom nadomesti izpodbijani akt – Nov element – Prošnja za razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov – Rok za vložitev take prošnje – Začetek – Datum obvestitve novega akta zadevnim osebam

(člen 263, šesti odstavek, PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 102)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba zoper zavrnilno odločbo Komisije zaradi njenega molka glede prošnje za dostop do dokumentov – Odločba, ki je nadomeščena z izrecno odločbo – Tožeča stranka, ki je vložila novo tožbo zoper to zadnjenavedeno odločbo – Izguba pravnega interesa

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 7 in 8)

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Obveznost institucije, da opravi konkreten in posamičen preizkus dokumentov –Preizkus, ki se izkaže za posebej zahteven in neustrezen – Izjema od obveznosti preizkusa – Omejen obseg – Obveznost institucije, da se posvetuje s prosilcem

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 6(3))

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Razlikovanje med dokumentom in informacijo – Obveznost institucije, da odgovori na vsako posameznikovo zahtevo po informacijah – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 2(1) in 3(a))

5.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Področje uporabe – Prošnja za dostop z namenom iskanja v zbirkah podatkov – Vključitev – Meje – Sporočitev podatkov iz navedenih zbirk po sistemu, ki ga v teh zbirkah ni – Izključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 2(3), 3(a) in 4)

6.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Zavrnitev dostopa do dokumenta, ker ne obstaja ali ker ga zadevna institucija nima – Domneva neobstoja, ki temelji na navedbi, ki jo je v zvezi s tem podala zadevna institucija – Uporaba pri prošnji za dostop do zbirk podatkov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 27 do 29.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 33 do 37.)

3.      V okviru prošnje za dostop, vložene na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kvalifikacija dokumenta ni povezana z znatno delovno obremenitvijo, ki bi morebiti bila s tako prošnjo zahtevana od zadevne uprave. Zato tudi če obstaja nevarnost, da bi taka prošnja ohromila dobro delovanje uprave, to ne povzroči, da je navedena prošnja nedopustna. V takem izjemnem primeru pravica institucije, da poišče „primerno rešitev“ s prosilcem v skladu s členom 6(3) Uredbe št. 1049/2001, izraža možnost upoštevanja, čeprav zelo omejeno, morebitne potrebe po uskladitvi interesov prosilca in interesov dobrega upravljanja.

(Glej točko 51.)

4.      Nujno je, da se za uporabo Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ohrani razlikovanje med pojmom dokumenta in pojmom informacije.

Informacija se namreč loči od dokumenta zlasti zato, ker je opredeljena kot podatek, ki je lahko med drugim v enem ali več dokumentov. Ker v nobeni določbi Uredbe št. 1049/2001 ni obravnavana pravica do dostopa do informacije kot take, iz te uredbe ni mogoče sklepati, da pravica do dostopa javnosti do dokumenta institucije, ki izhaja iz člena 2(1) navedene uredbe, vključuje dolžnost institucije, da odgovori na vsako posameznikovo zahtevo za informacije.

(Glej točki 53 in 54.)

5.      Na splošno se pravica do dostopa do dokumentov v smislu člena 2(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije nanaša le na obstoječe dokumente, ki jih zadevna institucija hrani. Prošnja za dostop, zaradi katere bi institucija ustvarila nov dokument, tudi na podlagi gradiva, ki je že v obstoječih dokumentih in ga hrani, ne pomeni prošnje za delni dostop in ne spada na področje Uredbe št. 1049/2001.

Če bi se v prošnji za dostop institucijo prosilo, naj izvede iskanje v eni ali več svojih zbirk podatkov v skladu s parametri, ki jih je opredelil prosilec, mora institucija, razen če morebiti ne uporabi člena 4 Uredbe št. 1049/2001, tej prošnji ugoditi, če se lahko iskanje, ki ga potrebuje, izvede z iskalnimi orodji, ki so na voljo za to zbirko podatkov.

Dovoljeno je namreč domnevati, da je zaradi večplastnih razmerij, pri katerih je vsak podatek v zbirki podatkov povezan s številnimi drugimi podatki, mogoče vse podatke v taki zbirki podatkov prikazati različno. Mogoče je izbrati tudi samo del podatkov, vključenih v tak prikaz, druge pa prikriti.

Vendar s prošnjo za dostop, vloženo na podlagi Uredbe št. 1049/2001, institucije ni mogoče prositi, naj prosilcu predloži del podatkov ali vse podatke, vsebovane v kateri od zbirk podatkov, ali celo več zbirkah podatkov, razvrščenih po sistemu, ki ga v navedeni zbirki podatkov ni. S tako prošnjo se želi ustvariti nov dokument, zato taka prošnja ne spada v okvir uporabe Uredbe št. 1049/2001. S tako prošnjo se namreč ne želi delni dostop do dokumenta, ki vsebuje podatke, obdelane po obstoječem sistemu razvrstitve in torej izvedljivim z orodji, ki jih ima trenutno institucija na voljo za eno ali več zbirk podatkov, temveč se želi ustvariti dokument, ki vsebuje podatke, obdelane in medsebojno povezane po novem sistemu razvrstitve, ki ni izvedljiv z navedenimi orodji, torej nov dokument v smislu člena 3(a) navedene uredbe. Zato je lahko vse, kar je mogoče pridobiti iz zbirke podatkov z običajnim ali rutinskim iskanjem, predmet prošnje za dostop, vložene na podlagi Uredbe št. 1049/2001.

(Glej točke od 55 do 59.)

6.      Za vsako izjavo institucij o neobstoju dokumentov, zahtevanih v okviru Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, se domneva, da je zakonita. Ta domneva se uporabi tudi, če institucija izjavi, da v njeni zbirki ali zbirkah podatkov, v katerih so podatki, ki so predmet prošnje za dostop, ki je nanjo naslovljena, shranjeni, ni predvidena kombinacija navedenih podatkov in zato take kombinacije ni mogoče pridobiti z običajnim ali rutinskim iskanjem.

(Glej točko 66.)