Language of document :

Tožba, vložena 17. decembra 2012 - Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej proti Evropski agenciji za kemikalije

(Zadeva T-560/12)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej sp. z o.o. (Brzesko, Poljska) (zastopnik: T. Dobrzyński, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

sklep Evropske agencije za kemikalije št. SME(2012) 3538 z dne 15. oktobra 2012, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo plačilo upravne takse v višini 20.700 EUR, razglasi za ničen;

preventivno razglasi za ničen sklep upravnega odbora ECHA MB/D/29/2010 z dne 12. novembra 2010 o razvrstitvi storitev, za katere se določijo takse;

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.    Prvi tožbeni razlog: kršitev Uredbe Komisije (ES) št. 340/2008 in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1907/2006 ter načela prenosa pristojnosti

-    Izpodbijani sklep naj bi kršil uredbo o pristojbinah in taksah, ker naj bi tožena stranka bila pooblaščena le za naložitev upravne takse, države članice pa naj bi bile pooblaščene za odmero odvračilnih kazni. Upravne takse bi morale biti sorazmerne z obsegom del, ki jih opravi ECHA. Upravna taksa v višini 20.700 EUR, naložena zaradi nepravilnih podatkov o velikosti podjetja, naj bi imela vlogo sankcije in naj bi bila primerljiva z globo. S tem naj bi tožena stranka posegla v pristojnosti držav članic, kar naj bi bilo v nasprotju z načelom prenosa pristojnosti, ki je določeno v členu 5 PEU, in naj bi pomenilo izdajo akta v okoliščinah nepristojnosti v smislu člena 263 PDEU.

2.    Drugi tožbeni razlog: kršitev načela enakosti

-    Ker naj bi bila višina upravne takse odvisna od velikosti podjetja, naj bi bilo kršeno načelo enakosti, ki je določeno v členu 5 Evropskega kodeksa dobrega upravnega ravnanja in členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ker naj bi bil - v skladu z njeno opredelitvijo - namen upravne takse kritje stroškov upravnih storitev, naj ne bi bilo mogoče objektivno upravičiti uvedbe razlikovanja glede na velikost registriranih podjetij. Upravno breme naj bi namreč pri preverjanju velikosti podjetij bilo primerljivo. V teh okoliščinah naj bi velika podjetja, ki bi se neupravičeno opredelila kot mala ali srednje velika podjetja, plačala takso, ki ne krije le stroškov storitve v zvezi s postopkom preverjanja njihove lastne velikosti, ampak tudi stroške preverjanja velikosti drugih podjetij, če ne celo stroškov drugih storitev ECHA.

3.    Tretji tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti

-    Tožeča stranka naj bi navedla, da je malo podjetje, ker naj bi se brez lastne krivde zmotila pri pravilni razvrstitvi velikosti družbe. V skladu s podatki na spletnem mestu nacionalne službe za pomoč uporabnikom v zvezi z REACH pod razdelkom "takse" naj bi se velikost podjetja opredelila z nacionalnim zakonom o svobodi gospodarske dejavnosti. V skladu s tem zakonom naj se pri ugotavljanju velikosti podjetja ne bi upoštevala lastniška struktura, ampak naj bi bila odločilna količina zaposlenih delavcev in letni neto promet, in te podatke naj bi tožeča stranka upoštevala. Zainteresirane osebe naj ne bi bile pravilno obveščene o dolžnosti, da je treba pri ugotavljanju velikosti podjetja upoštevati Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003. Poleg tega naj ECHA ne bi obvestila podjetij o višini upravnih taks, ki bi jih bilo treba plačati zaradi napačne uvrstitve velikosti podjetja, s čimer naj bi kršila načelo pravne varnosti.

4.    Četrti tožbeni razlog: zloraba pooblastil

-    Tožena stranka naj bi zlorabila svoja pooblastila, ker naj bi v sklepu MB/D/29/2010 določila skrajno pretirane zneske taks in si prisvojila zelo široke pristojnosti glede uporabe vseh pravnih sredstev za izterjavo taks ter glede pomanjkanja možnosti, da bi se izognilo plačilu takse. Teh pristojnosti naj ne bi bilo mogoče upravičiti s členom 13(4) Uredbe št. 340/2008. Določitev upravne takse naj bi imela drug namen, kot je naveden v uvodni izjavi 2 Uredbe št. 340/2008 (kritje stroškov storitev ECHA) in naj ne bi ustrezala delovni obremenitvi tožene stranke, temveč naj bi bila globa, ki naj bi se neupravičeno naložila tožeči stranki.

____________