Pritožba, ki jo je 20. septembra 2010 vložil Christian Kurrer zoper sodbo, ki jo je 8. julija 2010 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-139/06, Kurrer proti Komisiji

(Zadeva T-441/10 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnik: Christian Kurrer (Watermael-Boitsfort, Belgija) (zastopnik: M. Velardo, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija in Svet Evropske unije

Predlogi pritožnika

Sodba, izrečena v zadevi F-139/06, Kurrer proti Komisiji, naj se razveljavi.

Odločba z dne 27. marca 2006 naj se razglasi za nično v delu, v katerem je bil pritožnik razvrščen kot uradnik na poskusnem delu v naziv A*6, plačilni razred 2.

Podredno, zadeva naj se vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence.

Toženi stranki v pritožbenem postopku naj se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik s to pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča za uslužbence (SDU) z dne 8. julija 2010, izrečene v zadevi Kurrer proti Komisiji, F 139/06, s katero je bila zavrnjena tožba, s katero je pritožnik, nekdanji začasni uslužbenec z nazivom A*8, predlagal razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je ta i) imenovala pritožnika za administratorja na poskusnem delu na podlagi splošnega natečaja, ki je bil objavljen pred začetkom veljavnosti novih Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, s tem da je bil na podlagi pravil novih Kadrovskih predpisov s to odločbo razvrščen v naziv A*6, plačilni razred 2, in ii) ni ohranil njegovih napredovalnih točk.

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja, da bi bilo treba člen 5(4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom razlagati tako, da bi vsi začasni uslužbenci, ki so uspeli na notranjem ali splošnem natečaju, morali obdržati svoj naziv, ko postanejo uradniki, medtem ko naj bi SDU razsodilo, da mora biti ta ugodnost pridržana zgolj za začasne uslužbence, ki so prešli v višjo skupino v času njihovega imenovanja.

Pritožnik v tem okviru navaja štiri pritožbene razloge:

-    neobrazložitev in napačna uporaba prava, saj naj bi se SDU zelo obrobno izreklo o diskriminaciji med začasnimi uslužbenci, zaposlenimi pri Evropski Komisiji, in začasnimi uslužbenci, zaposlenimi pri Evropskem parlamentu in Računskem sodišču Evropske unije, ker naj bi slednji pri svoji razvrstitvi obdržali svoj naziv in svojo prednost, ne glede na razvrstitev, določeno v objavi natečaja, na katerem so uspeli;

-    kršitev pravil o razlagi prava Skupnosti, saj naj se razlaga, ki jo je uporabilo SDU, ne bi opirala ne na besedilo ne na logiko člena 5(4) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom;

-    kršitev načela enakega obravnavanja, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in napačna uporaba prava, saj naj bi razlaga, ki jo je uporabilo SDU, kršila načelo, po katerem dveh položajev, ki nista bistveno različna, ni mogoče različno obravnavati, saj naj ne bi bilo bistvenih razlik med začasnimi uslužbenci, ki so pridobili naziv ob prehodu v drugo skupino, in začasnimi uslužbenci, ki so postali uradniki po opravljenem splošnem natečaju; poleg tega naj bi nekateri začasni uslužbenci, ki so postali uradniki po opravljenem splošnem natečaju, ohranili napredovalne točke, pritožnik pa jih ni;

-    kršitev prava Skupnosti in zlasti onemogočanje poklicnega napredovanja in onemogočanje začasnim uslužbencem, da bi postali uradniki.

____________