Zadeva C‑324/14

Partner Apelski Dariusz

proti

Zarząd Oczyszczania Miasta

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložil Krajowa Izba Odwoławcza)

„Predhodno odločanje – Javna naročila – Direktiva 2004/18/ES – Tehnična in/ali poklicna sposobnost gospodarskih subjektov – Člen 48(3) – Možnost sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov – Pogoji in podrobna pravila – Narava povezav med ponudnikom in drugimi subjekti – Sprememba ponudbe – Razveljavitev in ponovitev elektronske dražbe – Direktiva 2014/24/EU“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 7. aprila 2016

1.        Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Oddaja javnih naročil – Pogoji za ugotavljanje sposobnosti – Tehnična in strokovna sposobnost – Možnost sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov – Meje – Pravica naročnika, da od ponudnika zahteva minimalno stopnjo sposobnosti – Pogoji

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, členi 44(2), 47(2) in 48(3))

2.        Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Oddaja javnih naročil – Pogoji za ugotavljanje sposobnosti – Tehnična in/ali poklicna sposobnost – Možnost sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov – Navedba natančnih pravil v zvezi s to možnostjo v v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji – Dopustnost – Pogoji

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 48(2) in (3)).

3.        Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Oddaja javnih naročil – Načeli enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti – Obseg – Odločitev naročnika, da po odpiranju ponudb, ugodi predlogu ponudnika, s katerim ta bistveno spreminja svojo prvotno ponudbo – Nedopustnost

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 2)

4.        Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Oddaja javnih naročil – Načeli enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti – Obseg – Ponudnik, ki v postopku oddaje javnega naročila z elektronsko dražbo kljub sprejemljivosti njegove ponudbe ni bil povabljen k sodelovanju na tej dražbi – Nedopustnost – Obveznost naročnika, da razveljavi in ponovi dražbo

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člena 2 in 54(4))

5.        Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2014/24 – Časovna veljavnost – Odločba, s katero je naročnik izbral vrsto postopka javnega naročanja in ki je bila sprejeta pred rokom za prenos te direktive – Neuporaba direktive – Razlaga določb Direktive 2004/18 ob upoštevanju določb Direktive 2014/24 – Pogoji

(direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 48(3), in 2014/24, uvodna izjava 2 in člen 63(1))

1.        Člena 47(2) in 48(3) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev v povezavi s členom 44(2) te direktive dajeta vsakemu gospodarskemu subjektu pravico, da se za določeno javno naročilo sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, če se naročniku dokaže, da bo imel kandidat ali ponudnik dejansko na voljo sredstva navedenih subjektov, ki so potrebna za izvedbo naročila.

Vendar pa določbe Direktive 2004/18 ne nasprotujejo temu, da se izvrševanje pravice, določene v teh členih, v izjemnih okoliščinah omeji. Ni mogoče namreč izključiti, da so gradnje specifične in da zahtevajo določeno zmogljivost, ki je ni mogoče doseči s kumuliranjem manjših zmogljivosti več subjektov. V takem primeru bi lahko naročnik tako na podlagi člena 44(2), drugi pododstavek, Direktive 2004/18 utemeljeno zahteval, da minimalno stopnjo zadevne zmogljivosti doseže en sam gospodarski subjekt ali eventualno s sklicevanjem na omejeno število gospodarskih subjektov, če bi bila ta zahteva povezana in sorazmerna s predmetom zadevnega javnega naročila. Prav tako ni mogoče izključiti, da v posebnih okoliščinah, ob upoštevanju narave in ciljev določenega naročila, zmogljivosti, ki jih ima tretji subjekt in ki so nujne za izvedbo določenega naročila, ni mogoče prenesti na ponudnika. Zato se v takih okoliščinah ponudnik na navedene zmogljivosti lahko sklicuje, le če ta tretji subjekt neposredno in osebno sodeluje pri izvedbi zadevnega naročila.

(Glej točke od 39 do 41 in 49 ter točko 1 izreka.)

2.        Člen 48(2) in (3) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev je treba razlagati tako, da lahko naročnik ob upoštevanju predmeta določenega naročila in njegovih ciljev v posebnih okoliščinah za namene pravilne izvedbe zadevnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji izrecno navede natančna pravila, v skladu s katerimi se gospodarski subjekt lahko sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, če so ta pravila povezana in sorazmerna s predmetom in cilji navedenega naročila.

Čeprav lahko ponudnik prosto izbere pravno naravo vezi, ki jih namerava vzpostaviti z drugimi subjekti, na katerih sposobnost za izvedbo zadevnega naročila se sklicuje, in način dokazovanja obstoja teh vezi, je namreč izvrševanje pravice, da se sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ob upoštevanju predmeta zadevnega naročila in njegovih ciljev, v posebnih okoliščinah mogoče omejiti. Če pa se naročnik odloči, da bo to možnost izkoristil, mora zagotoviti, da so pravila, ki jih določi, povezana in sorazmerna s predmetom in cilji navedenega naročila.

(Glej točke 52, 54, 56 in 58 ter točko 2 izreka.)

3.        Načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije gospodarskih subjektov, ki sta navedeni v členu 2 Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da naročnik po odpiranju ponudb, predloženih v okviru postopka oddaje javnega naročila, ugodi predlogu gospodarskega subjekta – ki je predložil ponudbo za celoto zadevnega naročila – da se njegova ponudba upošteva za namene oddaje samo nekaterih delov tega naročila.

Načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter zahteva po preglednosti namreč nasprotujejo kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnega naročila, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Čeprav člen 2 Direktive 2004/18 ne nasprotuje temu, da je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah popraviti ali dopolniti v omejenem obsegu, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev ali zaradi odprave očitnih materialnih napak, pa se mora naročnik med drugim prepričati, da zaradi zahteve po pojasnilih glede ponudbe ne pride do tega, da zadevni ponudnik predloži ponudbo, ki bi se v resnici izkazala za novo ponudbo. Tako je v primeru, ko gospodarski subjekt naročniku po odpiranju ponudb sporoči prednostni vrstni red delov zadevnega naročila, po katerem naj bi bila njegova ponudba ocenjena.

(Glej točke od 62 do 64, 68 in 70 ter točko 3 izreka.)

4.        Načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije gospodarskih subjektov, ki sta navedeni v členu 2 Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, je treba razlagati tako, da zahtevata razveljavitev in ponovitev elektronske dražbe, na katero gospodarski subjekt, ki je predložil sprejemljivo ponudbo, ni bil povabljen, in sicer, tudi če ni mogoče ugotoviti, da bi sodelovanje izključenega subjekta na dražbi spremenilo njen izid.

Če namreč ponudnik predloži sprejemljivo ponudbo in tako izpolnjuje merila, navedena v javnem razpisu, mora naročnik v skladu s členom 54(4) Direktive 2004/18 zagotoviti izvrševanje pravice tega ponudnika, da sodeluje na elektronski dražbi, če je to primerno. Če ta ponudnik ni povabljen k sodelovanju na navedeni dražbi, načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, naročniku posledično nalagata, da to dražbo razveljavi in jo ponovi. To velja ne glede na to, ali bi sodelovanje izključenega subjekta spremenilo izid zadevne dražbe, keri izvrševanje pravice ponudnika, da sodeluje na elektronski dražbi, nikakor ne more biti odvisno od njenega izida in tako ne more biti vnaprej izključeno zaradi hipotetičnih preudarkov naročnika.

(Glej točke od 76 do 79 in 81 ter točko 4 izreka.)

5.        Na področju oddaje javnih naročil je treba načeloma uporabiti tisto direktivo, ki je bila veljavna takrat, ko je naročnik izbral vrsto postopka, ki ga bo uporabil, in dokončno odgovoril na vprašanje, ali se opravi predhodno povabilo k oddaji ponudb za oddajo javnega naročila. Kadar pa se rok za prenos direktive, nasprotno, izteče po tem datumu, se ta direktiva ne more uporabiti.

Pri postopkih oddaje javnih naročil, ki so bili objavljeni pred sprejetjem Direktive 2014/24, člena 48(3) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ni mogoče razlagati ob upoštevanju določb člena 63(1) Direktive 2014/24. Čeprav je namen Direktive 2014/24, kot je med drugim navedeno v njeni uvodni izjavi 2, pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili pravno varnost in upoštevali nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse Sodišča, namreč člen 63 te direktive prinaša bistvene spremembe glede pravice gospodarskega subjekta, da uporabi zmogljivosti drugih subjektov v okviru javnega naročila. Člen 63(1) Direktive 2014/24, ki sicer sploh ne spada v kontinuiteto člena 48(3) Direktive 2004/18 in ne pojasnjuje njegovega področja uporabe, namreč uvaja nove pogoje, ki v prejšnji pravni ureditvi niso bili določeni. V teh okoliščinah navedene določbe Direktive 2014/24 ni mogoče uporabiti kot merila za razlago člena 48(3) Direktive 2004/18, ker ne gre za razjasnitev dvoma v zvezi z razlago, ki bi se nanašala na vsebino zadnjenavedene določbe.

(Glej točke 83, od 90 do 92 in 94 ter točko 5 izreka.)