Zadeva T-155/04

SELEX Sistemi Integrati SpA

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Pojem podjetja – Pritožba – Zavrnitev“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Intervencija – Tožbeni razlog, ki ga tožeča stranka ni navedla

(Statut Sodišča, člena 40, četrti odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 116(3))

2.      Ničnostna tožba – Predmet – Odločba, ki temelji na več stebrih razlogovanja, od katerih bi vsak sam zadostoval za utemeljitev njenega izreka – Razglasitev ničnosti takšne odločbe – Pogoji

(člen 230 ES)

3.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Podjetje – Pojem

(člena 81 ES in 82 ES)

4.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Podjetje – Pojem

(člena 81 ES in 82 ES)

5.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Podjetje – Pojem

(člena 81 ES in 82 ES)

6.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Podjetje – Pojem

(člena 81 ES in 82 ES)

7.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem

(člen 82 ES)

8.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 253 ES)

1.      Čeprav člen 40, četrti odstavek, Statuta Sodišča – ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja za postopek pred Sodiščem prve stopnje – in člen 116(3) Poslovnika Sodišča prve stopnje ne nasprotujeta temu, da intervenient poda nove trditve ali različne trditve od trditev stranke, ki jo podpira, da ne bi bila intervencija omejena na ponovitev trditev tožeče stranke, pa ni mogoče šteti, da te določbe intervenientu dopuščajo z navajanjem novih tožbenih razlogov spremeniti ali izkriviti okvir spora, kot je opredeljen v tožbi.

(Glej točko 42.)

2.      Če izrek odločbe Komisije temelji na več stebrih razlogovanja, od katerih bi vsak sam zadostoval za utemeljitev tega izreka, je ta akt mogoče razglasiti za ničen načeloma samo, če je vsak od teh stebrov nezakonit. Napaka ali druga nezakonitost, ki bi zadevala samo enega od stebrov razlogovanja, ne bi zadostovala za utemeljitev razglasitve ničnosti sporne odločbe, saj ta napaka ne bi mogla odločilno vplivati na izrek, ki ga je institucija sprejela.

(Glej točko 47.)

3.      V smislu prava konkurence pojem „podjetje“ zajema vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko in njegov način financiranja; gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki na nekem trgu ponuja blago ali storitve.

V zvezi s tem – glede javnega organa in ob upoštevanju dejstva, da se določbe Pogodbe s področja konkurence uporabljajo za dejavnosti organa, ki so ločene od dejavnosti, ki jih organ opravlja kot javni organ – je treba različne dejavnosti subjekta preučiti posamezno in se ne sme – iz izenačenja določenih izmed njih s pristojnostmi javnih organov – sklepati, da druge dejavnosti niso gospodarske. Zato je treba za vsako od dejavnosti javnega organa ugotoviti, prvič, ali jo je mogoče ločiti od njegovih dejavnosti, ki spadajo v njegovo opravljanje javnih nalog, in, drugič, ali je gospodarska dejavnost.

(Glej točke 50, 54 in 55.)

4.      Glede dejavnosti standardizacije Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) je treba ločiti pripravo oziroma izdelavo standardov – nalogo, ki jo opravlja agencija Eurocontrol kot izvršilni organ – na eni strani in njihovo sprejetje s strani sveta Eurocontrola na drugi strani. Če ta zadnja naloga spada na normodajno področje in je torej dejavnost, ki spada v javno nalogo Eurocontrola, pa je, nasprotno, pripravo oziroma izdelavo standardov mogoče ločiti od naloge upravljanja zračnega prostora in razvoja zračne varnosti, saj potreba, da se standardi sprejmejo na mednarodni ravni, namreč nujno ne pomeni, da mora subjekt, ki pripravlja te standarde, biti tudi tisti, ki jih nato sprejme.

Vendar Eurocontrolove dejavnosti priprave standardov ni mogoče opredeliti kot gospodarske dejavnosti, in sicer zaradi neobstoja trga takih storitev. Edini povpraševalci po takih storitvah bi namreč lahko bile države kot organ nadzora zračnega prometa, vendar so se odločile, da te standarde pripravijo same, in sicer v okviru mednarodnega sodelovanja, s posredovanjem Eurocontrola. Ker pa Eurocontrol za svoje države članice pomeni zgolj forum za usklajeno delovanje, ki so ga ustanovile za uskladitev tehničnih standardov svojih enotnih sistemov za vodenje zračnega prometa, ni mogoče šteti, da jim Eurocontrol ponuja blago ali storitve.

Poleg tega je zaradi negospodarske narave Eurocontrolove dejavnosti standardizacije je tudi Eurocontrolov nakup blaga, potrebnega za to dejavnost, negospodarske narave; narava dejavnosti nakupa je dejansko nujno odvisna od tega, ali je nadaljnja uporaba proizvoda gospodarska ali ne.

(Glej točke od 59 do 61 in 65.)

5.      Eurocontrolove dejavnosti raziskav in razvoja, ki jih je financiral Eurocontrol, niso gospodarske dejavnosti, zato se konkurenčna pravila iz Pogodbe zanje ne uporabijo. Nakup prototipov, ki ga Eurocontrol opravlja v okviru svojih dejavnosti raziskav in razvoja, in temu ustrezno upravljanje s pravicami intelektualne lastnine namreč ne moreta dati Eurocontrolovi dejavnosti raziskav in razvoja gospodarske narave, saj navedeni nakup ne vključuje ponudbe blaga ali storitev na nekem trgu. Poleg tega je nakup prototipov le dejavnost, ki je podredna njihovemu razvoju. Tega razvoja ne opravlja sam Eurocontrol, ampak podjetja zadevnega sektorja, katerim organizacija dodeli spodbujevalne javne subvencije. Čeprav Eurocontrol na podlagi pogodb o subvencioniranju pridobi lastninsko pravico na prototipu in pravice intelektualne lastnine, ki nastanejo iz raziskav, ki jih financira, pridobitev teh pravic s strani organizacije ni cilj sam po sebi in ni namenjena njihovemu poslovnemu izkoriščanju. Pridobitev je dejansko samo element pravnega odnosa med subjektom, ki dodeljuje subvencijo, in subvencioniranim podjetjem.

V tem okviru je treba poudariti, da so pri Eurocontrolovem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine zainteresiranim podjetjem brezplačno dane na voljo pravice intelektualne lastnine, ki jih je Eurocontrol pridobil glede rezultatov zgoraj navedenih dejavnosti raziskav in razvoja. Res je, da je pri presoji gospodarske narave dejavnosti dejavnik neobstoja plačila zgolj eden od pokazateljev in sam po sebi ne more izključiti njene gospodarske narave. Vendar je v obravnavani zadevi dejstvo, da so licence za pravice intelektualne lastnine, ki jih Eurocontrol pridobi pri razvoju prototipov, podeljene brezplačno, dodatno podpirajo dejstvo, da gre za dejavnost, ki je pomožna spodbujanju tehničnega razvoja, ki je del cilja v splošnem interesu Eurocontrolove naloge in ki se ga ne želi doseči zaradi lastnega interesa organizacije, ki bi se ga dalo ločiti od navedenega cilja, zaradi česar je gospodarska narava dejavnosti izključena.

(Glej točke 73, od 75 do 77 in 82.)

6.      Eurocontrol je pri opravljanju svojih dejavnosti pomoči nacionalnim upravam podjetje v smislu člena 82 ES, saj gre za gospodarsko dejavnost. To Eurocontrolovo dejavnost je namreč mogoče ločiti od njegove naloge upravljanja zračnega prostora in razvoja zračne varnosti. Poleg tega, ker Eurocontrol svojo pomoč na tem področju ponuja samo na zaprosilo nacionalnih uprav, nikakor ne gre za dejavnost, ki bi bila bistvena ali celo nujna za zagotovitev varnosti zračne plovbe.

Poleg tega, če je ta dejavnost v obliki nasvetov, danih pri pripravi dokumentacije za javne razpise ali pri izboru podjetij, ki sodelujejo na javnih razpisih, gre ravno za ponujanje storitev na trgu nasvetov – na trgu, kjer bi prav tako lahko delovala zasebna podjetja, specializirana na zadevnem področju, kar je dodatni pokazatelj, da je zadevno dejavnost mogoče opredeliti kot dejavnost podjetja.

Dejstvo, da storitev pomoči nacionalnim upravam trenutno ne ponujajo zasebna podjetja, ne preprečuje, da bi se jih opredelilo kot gospodarske dejavnosti, saj bi jih lahko opravljali zasebni subjekti.

Dejstvo, da navedene dejavnosti niso odplačne same po same, je lahko pokazatelj, da ne gre za gospodarsko dejavnost, ni pa samo po sebi odločilno, saj se Eurocontrol financira s prispevki svojih držav članic, ki tudi sama brezplačno omogočajo dostop do storitev pomoči.

Podobno, dejstvo, da se dejavnost pomoči opravlja v javnem interesu, je lahko pokazatelj obstoja negospodarske dejavnosti, kar pa ne preprečuje, da bi se dejavnost ponujanja blaga ali storitev na nekem trgu štelo za gospodarsko dejavnost.

(Glej točke od 86 do 92.)

7.      Pojem zlorabe je objektiven pojem, ki se nanaša na ravnanja podjetja s prevladujočim položajem, ki lahko vplivajo na sestavo trga, na katerem je ravno zaradi prisotnosti zadevnega podjetja raven konkurence že oslabljena, in ki lahko – zaradi uporabe metod, različnih od tistih, ki obvladujejo normalno konkurenco med proizvodi ali storitvami na podlagi storitev gospodarskih subjektov – ovirajo ohranitev ravni konkurence, ki še obstaja na trgu, ali razvoja te konkurence.

(Glej točko 107.)

8.      Komisiji se pri obrazložitvi odločbe o zavrnitvi pritožbe zaradi kršitve konkurenčnih pravil ni treba opredeliti do vseh trditev, ki jih zadevne osebe navajajo v podporo svojih zahtev. Zadostuje, da navede dejstva in pravne preudarke, ki so v okviru odločbe bistvene.

(Glej točko 118.)