Language of document : ECLI:EU:T:2016:223

Začasna izdaja

Zadeva T‑44/14

Bruno Costantini in drugi

proti

Evropski komisiji

„Pravo institucij – Evropska državljanska pobuda – Socialna politika – Storitev splošnega gospodarskega pomena – Člen 352 PDEU – Zavrnitev registracije – Očitna nepristojnost Komisije – Člen 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 211/2011 – Načelo dobrega upravljanja – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 19. aprila 2016

1.      Državljanstvo Unije – Pravice državljana – Vložitev državljanske pobude – Uredba št. 211/2011 – Pogoji za registracijo – Pobuda, ki mora spadati v okvir pristojnosti Komisije

(člena 5 PEU in 13(2) PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 211/2011, člen 4(2)(b))

2.      Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Opredelitev storitev splošnega gospodarskega pomena – Diskrecijska pravica držav članic – Meje – Omejitev nadzora Komisije na primer očitne napake – Možnost Komisije, da vloži predlog akta, s katerim bi se dolgotrajna oskrba opredelila kot storitev splošnega gospodarskega pomena, izvzeta iz uporabe pravil o notranjem trgu – Neobstoj

(člena 14 PDEU in 106 PDEU)

3.      Socialna politika – Pristojnost Unije – Sprejetje aktov, ki se nanašajo na druge skupine oseb od delavcev – Izključitev

(člen 153 PDEU)

4.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov

(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

5.      Akti institucij – Izbira pravne podlage – Merila – Člen 352 PDEU – Meje – Uporaba v okviru predlagane državljanske pobude – Pogoji

(člen 352 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 211/2011, člen 10(1)(c))

6.      Institucije Evropske unije – Izvajanje pristojnosti – Spoštovanje načel enakega obravnavanja in dobrega upravljanja – Obveznost upoštevanja odločb, ki so že bile sprejete o podobnih zahtevah – Meje – Spoštovanje zakonitosti

7.      Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve – Razlikovanje od očitne napake pri presoji

(člena 263 PDEU in 296 PDEU)

8.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep Komisije o zavrnitvi registracije predlagane državljanske pobude

(člena 24, prvi odstavek, PDEU in 296 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 211/2011, uvodna izjava 1 in člen 4(3))

1.      V skladu s členom 5 PEU za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti in na podlagi člena 13(2) PEU vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama. V tem okviru člen 4(2)(b) Uredbe št. 211/2011 o državljanski pobudi določa pogoj, da predlagana evropska civilna pobuda ne sme biti očitno zunaj okvira, v katerem ima Komisija pristojnost za predložitev predloga pravnega akta Unije za izvajanje Pogodb.

Iz besedila navedene določbe je razvidno, da mora Komisija opraviti prvo preučitev elementov, ki so ji na voljo, za presojo, ali predlagana evropska civilna pobuda ni očitno zunaj okvira njenih pristojnosti, pri čemer je pojasnjeno, da je določeno, da se bolj celovita presoja opravi v primeru registracije predloga.

(Glej točki 16, 17.)

2.      Države članice smejo ob upoštevanju prava Unije opredeliti obseg in organizacijo svojih storitev splošnega gospodarskega pomena. Države članice imajo široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi, kaj štejejo za storitve splošnega gospodarskega pomena, opredelitev teh storitev držav članic pa lahko Komisija izpodbija le pri očitni napaki. Ta prerogativa države članice v zvezi z opredelitvijo storitev splošnega gospodarskega pomena je potrjena s tem, da ni niti pristojnosti, posebej podeljene Uniji, niti natančne in popolne opredelitve pojma teh storitev v pravu Unije.

Ob upoštevanju teh elementov je Komisija lahko upravičeno ugotovila, da očitno ne more vložiti predloga akta na podlagi člena 14 PDEU, katerega namen je opredeliti dolgotrajno oskrbo kot storitev splošnega gospodarskega pomena.

V zvezi z izvzetjem take oskrbe iz uporabe pravil o notranjem trgu iz člena 14 PDEU izhaja, da se posebna pravila, ki jih določa, uporabljajo za storitve splošnega gospodarskega pomena brez poseganja v člen 106 PDEU. V skladu z odstavkom 2 navedenega člena pa celo podjetja, ki so pooblaščena za opravljanje takih storitev, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o notranjem trgu in konkurenci, kar je načelo, od katerega je mogoče odstopiti le pod strogimi pogoji, katerih obstoj je odvisen od pravnih in dejanskih okoliščin v vsaki državi članici in ga morata v vsakem posameznem primeru dokazati država članica oziroma podjetje, ki se nanje sklicuje. Iz tega je razvidno, da Komisija na splošno ne more predlagati, naj se storitve, katerih opredelitev kot storitve splošnega gospodarskega pomena je odvisna od nacionalne politike vsake države članice, izvzamejo iz uporabe pravil o notranjem trgu.

(Glej točke od 24 do 26.)

3.      Člen 153 PDEU le delno zajema področje uporabe pričakovanih ukrepov iz predlagane evropske državljanske pobude, ki se nanaša na dolgotrajno oskrbo, saj ta določba, ki se izrecno in izključno nanaša na delavce, ne dopušča sprejetja pravnih aktov v zvezi z drugimi skupinami oseb. Zgolj člen 153 PDEU torej ne more biti pravna podlaga za sprejetje akta z namenom zagotavljanja dolgotrajne oskrbe kot univerzalne storitve v Uniji.

(Glej točko 39.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 46.)

5.      Člen 352 PDEU, ki je sestavni del institucionalnega reda, katerega podlaga je načelo prenosa pristojnosti, ne more biti podlaga za razširitev pristojnosti Unije zunaj splošnega okvira, ki izhaja iz celote določb Pogodbe in zlasti iz določb, ki opredeljujejo naloge in ukrepe Unije. Ta določba vsekakor ne bi mogla biti temelj za sprejem določb, ki bi v bistvu po svojih posledicah pripeljale do spremembe Pogodbe, s tem da bi se izognile postopku, ki ga ta določa v ta namen. Iz tega je razvidno, da je uporaba te določbe odvisna od nekaterih pogojev, da bi se spoštovala razmejitev pristojnosti, določena v Pogodbah, in da v to razmejitev ne bi poseglo sprejetje akta sekundarne zakonodaje.

Poleg tega niti s členom 352 PDEU niti z Uredbo št. 211/2011 o državljanski pobudi ni izključena uporaba člena 352 PDEU v okviru evropske državljanske pobude.

Vendar s ciljem demokratičnega sodelovanja državljanov Unije, na katerem temelji mehanizem evropske državljanske pobude, ni mogoče izključiti načela prenosa pristojnosti in Uniji dovoliti, da sprejme zakonodajo na področju, na katerem ji ni bila dodeljena nobena pristojnost, tako da je treba pogoje iz člena 352 PDEU spoštovati tudi v okviru predlagane evropske državljanske pobude. Komisija mora tako preveriti, ali je glede predlagane evropske državljanske pobude očitno, da ne more vložiti predloga pravnega akta, ki temelji na tej določbi. Vendar to ne posega v presojo institucij o nujnosti takega pravnega akta, ker je to presojo mogoče opraviti po registraciji predlagane evropske državljanske pobude in jo navesti, odvisno od primera, v sporočilu iz člena 10(1)(c) Uredbe št. 211/2011.

(Glej točke od 51 do 53.)

6.      Institucije morajo svoje pristojnosti izvajati v skladu s splošnimi načeli prava Unije, kot sta načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja, ter z vidika teh načel upoštevati odločbe, ki so že bile sprejete o podobnih zahtevah, posebno pozornost pa nameniti vprašanju, ali je treba odločiti v enakem smislu. Načelo dobrega upravljanja pa mora biti usklajeno s spoštovanjem zakonitosti.

(Glej točko 60.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 65 in 67.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 68, 69, 72 in 73.)