SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 19. maja 2011(*)
„Državne pomoči – Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Letalski sektor – Izključna uporaba terminala 2 münchenskega letališča – Tožba zaradi nedelovanja – Oblikovanje stališča s strani Komisije – Ustavitev postopka – Obveznost ukrepanja – Neobstoj“
V zadevi T‑423/07,
Ryanair Ltd s sedežem v Dublinu (Irska), ki jo zastopa E. Vahida, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo L. Flynn, S. Noë in E. Righini, zastopniki,
tožena stranka,
zaradi predloga za ugotovitev nedelovanja Komisije, ker nezakonito ni oblikovala stališča o pritožbi tožeče stranke glede, prvič, pomoči, ki naj bi jo Zvezna republika Nemčija dodelila družbi Lufthansa in njenim partnerjem v Star Alliance in ki obsega izključno uporabo terminala 2 münchenskega letališča (Nemčija), in drugič, glede domnevne zlorabe prevladujočega položaja s strani münchenskega letališča,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi S. Papasavvas, predsednik, V. Vadapalas (poročevalec) in K. O’Higgins, sodnika,
sodni tajnik: N. Rosner, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 9. decembra 2010
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 Člen 10(1) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL L 83, str. 1) določa:
„Če ima Komisija podatke iz katerega koli vira o domnevni nezakoniti pomoči, te podatke brez odlašanja preveri.“
2 Člen 20(2) Uredbe št. 659/1999 določa:
„Vsaka zainteresirana stranka lahko obvesti Komisijo o domnevni nezakoniti pomoči in o domnevni zlorabi pomoči. Če Komisija meni, da na podlagi podatkov, ki jih ima, ni zadostnih razlogov, da bi zavzela stališče o zadevi, o tem obvesti zainteresirano stranko. Če Komisija sprejme odločbo o zadevi v zvezi z vsebino predloženih podatkov, pošlje izvod odločbe zainteresirani stranki.“
3 Člen 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL 2003, L 1, str. 1) določa:
„1. Kadar Komisija na podlagi pritožbe ali po uradni dolžnosti ugotovi, da gre za kršitev člena 81 [ES] ali 82 [ES], lahko z odločbo zahteva od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj, da tako kršitev odpravijo. Za ta namen jim lahko naloži vse ravnalne ali strukturne ukrepe, ki so sorazmerni storjeni kršitvi in potrebni za njeno učinkovito odpravo. Strukturne ukrepe lahko odredijo samo, kadar ni na voljo enako učinkovitega ravnalnega ukrepa ali kadar bi bil vsak enako učinkovit ravnalni ukrep za zadevno podjetje bolj obremenilen od strukturnega ukrepa. Če ima Komisija pravni interes, lahko ugotovi kršitev po tem, ko je bila storjena.
2. Pravico vložiti pritožbo za namene iz odstavka 1 imajo fizične ali pravne osebe, ki izkažejo pravni interes, in države članice.“
4 V uvodni izjavi 6 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 [ES] in 82 [ES] (UL L 123, str. 18) je navedeno:
„Da bi bila pritožba sprejemljiva [dopustna] v skladu s členom 7 Uredbe […] št. 1/2003, mora vsebovati nekatere natančno določene informacije.“
5 V uvodni izjavi 7 Uredbe št. 773/2004 je navedeno:
„V pomoč pritožnikom pri predložitvi potrebnih podatkov Komisiji se pripravi obrazec. Predložitev informacij, navedenih v tem obrazcu, bi morala biti pogoj za obravnavo pritožbe, kakor je navedeno v členu 7 Uredbe […] št. 1/2003.“
6 Člen 5(1) Uredbe št. 773/2004 določa:
„Fizične in pravne osebe izkažejo legitimen [pravni] interes, da bi bile lahko upravičene do vložitve pritožbe v smislu člena 7 Uredbe […] št. 1/2003.
Takšne pritožbe vsebujejo informacije, ki se zahtevajo v obrazcu C, kakor je določeno v Prilogi. Komisija lahko odpravi to obveznost za del informacij, vključno z dokumentacijo, zahtevano v obrazcu C.“
7 Odstavek 3 obrazca C iz Priloge k Uredbi št. 773/2004 določa:
„Navedite podrobne podatke, na podlagi katerih, po vašem mnenju, sklepate, da obstaja kršitev člena 81 [ES] ali 82 [ES …]. Navedite zlasti vrsto izdelkov (blaga ali storitev), na katere se domnevne kršitve nanašajo, in, če je potrebno, pojasnite poslovne odnose v zvezi s temi izdelki. Opišite vse razpoložljive podrobne podatke o sporazumih ali ravnanju podjetij ali podjetniških združenj, na katere se nanaša ta pritožba. Navedite čim več zadevnih tržnih položajev podjetij, na katere se nanaša pritožba.“
8 Odstavek 6 obrazca C iz Priloge k Uredbi št. 773/2004 določa:
„Pojasnite, kakšne ugotovitve ali ukrepe pričakujete od postopka Komisije.“
9 Odstavek 8 obrazca C iz priloge k Uredbi št. 773/2004 določa:
„Navedite popolne podatke o tem, ali ste se v zvezi z istimi ali tesno povezanimi vsebinami obrnili na katerikoli drug organ, pristojen za konkurenco in/ali je bila vložena tožba na nacionalnem sodišču. Če je tako, navedite podrobne podatke o upravnem ali sodnem organu, na katerega ste se obrnili, in vlogah, naslovljenih na takšen organ.“
Dejansko stanje
10 Tožeča stranka, družba Ryanair Ltd, je 3. novembra 2005 Komisiji Evropskih skupnosti poslala dopis, katerega predmet je bila „pritožba zoper münchensko letališče zaradi državne pomoči podjetju Lufthansa.“
11 V tej pritožbi tožeča stranka opozarja na dejstvo, da so družba Lufthansa in njeni partnerji v Star Alliance (v nadaljevanju: partnerji v Star Alliance) uživali izključno uporabo terminala 2 münchenskega letališča (Nemčija). Zatrjuje, da je bila ta izključna uporaba „zagotovljena za strošek 1,5 milijarde EUR“, kar je imelo za posledico „finančne izgube letališča v zadnjih dveh letih, ki so višje od 100 milijonov EUR“. Po mnenju tožeče stranke je to stanje pomenilo zlorabo prevladujočega položaja, saj je bil njej dostop do zadevnega terminala zavrnjen. Navedla je tudi, da so nemški organi družbi Lufthansa dodelili znatne državne pomoči. V pritožbi je bilo navedeno, da je bila „očitna zloraba“ z vidika določb prava Skupnosti tudi v nasprotju s Smernicami Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč, ki jih je nedavno objavila Komisija. Zato je tožeča stranka zahtevala od Komisije, da preišče „resno izkrivljanje konkurence“, ki je rezultat ugodnosti, ki sta jih münchensko letališče in Zvezna Republika Nemčija dala družbi Lufthansa. V pritožbi je bilo tudi navedeno, da bo kopija te pritožbe posredovana generalnemu direktoratu (GD) Komisije za konkurenco, od katerega se bo zahtevalo, da preveri zlorabo prevladujočega položaja s strani münchenskega letališča, in sicer zaradi njegove zavrnitve, da bi imela tožeča stranka dostop do terminala 2 tega letališča. Nazadnje je tožeča stranka zahtevala, da GD Komisije za promet in energijo družbi Lufthansa naloži vračilo znatnih zneskov državnih pomoči, ki jih je prejela.
12 Komisija je z dopisom z dne 10. novembra 2005 potrdila prejem pritožbe, ki je bila evidentirana 4. novembra 2005. Komisija je navedla, da bodo v skladu s postopkom obravnave pritožb glede državnih pomoči njene službe od nemških organov zahtevale pojasnila glede domnevno dodeljene pomoči.
13 Tožeča stranka je z dopisom z dne 23. januarja 2007 Komisijo opozorila, da je od njene potrditve prejema pritožbe glede državne pomoči družbi Lufthansa preteklo že 14 mesecev in da je v tem obdobju od nemških organov lahko pridobila potrebne informacije za uvedbo uradne preiskave.
14 Ker do 31. julija 2007 tožeča stranka ni dobila odgovora na svojo pritožbo, je Komisiji poslala dopis, s katerim jo je na podlagi člena 232 ES uradno pozvala k ukrepanju (v nadaljevanju: uradni dopis).
15 V uradnem dopisu je tožeča stranka tudi pozvala Komisijo, naj uporabi postopke iz Uredbe št. 659/1999, Uredbe št. 1/2003 in Uredbe št. 773/2004.
16 Tožeča stranka je Komisijo zlasti pozvala, naj:
– prvič, Zvezni republiki Nemčiji odredi, naj začasno ustavi izvajanje zadevne državne pomoči, vsaj dokler Komisija ne bo sprejela odločbe na podlagi člena 11(1) Uredbe št. 659/1999, drugič, sprejme uradno odločbo v okviru predhodnega preverjanja dodelitve državne pomoči, ki jo izpodbija v svoji pritožbi na podlagi člena 4(2), (3) ali (4) Uredbe št. 659/1999 in na podlagi člena 13(1) iste uredbe, in tretjič, obvešča tožečo stranko o sprejetih odločbah v skladu s členom 20(2) Uredbe št. 659/1999;
– odredi prenehanje protikonkurenčnega ravnanja, ki je predmet pritožbe, kot začasni ukrep na podlagi člena 8 Uredbe št. 1/2003 in uvede postopek za sprejetje odločbe v skladu s poglavjem III Uredbe št. 1/2003 glede omenjenega protikonkurenčnega ravnanja ali tožečo stranko obvesti o razlogih za stališče, da na podlagi informacij, s katerimi razpolaga, ni zadostne podlage za ukrepanje na podlagi pritožbe v skladu s členom 7 Uredbe št. 773/2004.
17 Komisija je z dopisom z dne 2. avgusta 2007 potrdila prejem uradnega dopisa in navedla, da ga je dodelila v obravnavo GD za promet in energijo.
Postopek in predlogi strank
18 Tožeča stranka je 15. novembra 2007 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
19 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– v skladu s členom 232 ES ugotovi, da Komisija nezakonito ni oblikovala svojega stališča o pritožbi, vloženi 3. novembra 2005, čeprav je bila uradno pozvana, naj to stori;
– Komisiji naloži, da nosi vse stroške, vključno s stroški postopka, ki jih je nosila tožeča stranka, tudi če bi Komisija po vložitvi tožbe sprejela ukrepe, zaradi katerih bi bila po oceni Splošnega sodišča ta tožba brez predmeta, ali če bi Splošno sodišče tožbo zavrnilo kot nedopustno;
– sprejme vse ukrepe, za katere ocenjuje, da so potrebni.
20 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
21 Tožeča stranka je z dopisom z dne 14. aprila 2008 (v nadaljevanju: dopis z dne 14. aprila 2008) Splošnemu sodišču predlagala, naj sprejme ukrepe procesnega vodstva zaradi predložitve določenih dokumentov, ki jih Komisija navaja v svojem odgovoru na tožbo.
22 V svojih stališčih glede dopisa z dne 14. aprila 2008, ki so bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 30. aprila 2008, je Komisija predlagala, naj Splošno sodišče zavrne predlog tožeče stranke za sprejetje ukrepov procesnega vodstva.
23 Komisija je z dopisom z dne 16. januarja 2009 (v nadaljevanju: dopis z dne 16. januarja 2009) Splošnemu sodišču posredovala kopijo Odločbe C 38/08 z dne 23. julija 2008 o uvedbi uradnega postopka preiskave na podlagi člena 88(2) ES (ex NN 53/07), Nemčija – Ukrepi v korist terminala 2 münchenskega letališča (v nadaljevanju: odločba z dne 23. julija 2008). V tem dopisu Komisija navaja, da po sprejetju odločbe z dne 23. julija 2008 tožba zaradi nedelovanja nima več predmeta. Poleg tega je izrazila željo, da tožeča stranka Splošno sodišče obvesti o umiku, in predlagala ustavitev postopka v skladu s členom 113 Poslovnika Splošnega sodišča, če tožeča stranka tožbe ne bi umaknila.
24 V svojih stališčih glede dopisa z dne 16. januarja 2009, ki so bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 17. februarja 2009, je tožeča stranka navedla, da svoje tožbe ne želi umakniti, saj Komisija ni ukrepala glede nekaterih elementov, ki so bili navedeni v pritožbi, zlasti glede partnerjev v Star Alliance, in da odločbe o uvedbi formalnega postopka očitno ni mogoče enačiti z oblikovanjem stališča Komisije glede pritožbe, kar zadeva zlorabo prevladujočega položaja. Tožeča stranka je zato Splošnemu sodišču predlagala, naj:
– zavrne vse predloge Komisije iz dopisa z dne 16 januarja 2009;
– ugotovi, da je Komisija opustila ukrepanje s tem, da ni odločila o njeni pritožbi glede zlorabe prevladujočega položaja, če Splošno sodišče ne bi moglo ugotoviti, da je Komisija opustila ukrepanje s tem, da ni odločila o njeni pritožbi zoper dodelitev nezakonite pomoči;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
Predlogi za ugotovitev nedelovanja glede domnevne državne pomoči družbi Lufthansa in njenim partnerjem v Star Alliance
25 Najprej je treba opozoriti, da je za odločitev o utemeljenosti predlogov za ugotovitev nedelovanja treba preveriti, ali je bila Komisija ob prejemu poziva v smislu člena 232 ES dolžna ukrepati (sklepa Splošnega sodišča z dne 13. novembra 1995 v zadevi Dumez proti Komisiji, T-126/95, Recueil, str. II‑2863, točka 44 , in z dne 6. julija 1998 v zadevi Goldstein proti Komisiji, T‑286/97, Recueil, str. II‑2629, točka 24, ter sodba Splošnega sodišča z dne 15. septembra 1998 v zadevi Gestevisión Telecinco proti Komisiji, T-95/96, Recueil, str. II‑3407, točka 71).
26 Poleg tega je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso pravno sredstvo iz člena 232 ES, ki sledi drugačnim ciljem kot pravno sredstvo iz člena 226 ES (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 25. aprila 2002 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-154/00, Recueil, str. I‑3879, točka 28), temelji na predpostavki, da nezakonito nedelovanje institucije dopušča začetek postopka pred Sodiščem, da to ugotovi, da je opustitev ukrepanja v nasprotju s Pogodbo, če zadevna institucija ni odpravila tega nedelovanja. Posledica te ugotovitve je v skladu s členom 233 ES ta, da mora tožena institucija sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča, in sicer brez poseganja v tožbe iz naslova nepogodbene odgovornosti, ki se lahko nanašajo na isto ugotovitev. Kadar je akt, katerega opustitev je predmet spora, sprejet po vložitvi tožbe, vendar pred razglasitvijo sodbe, ugotovitev Sodišča, da je bilo prvotno nedelovanje nezakonito, ne more več imeti posledic iz člena 233 ES. Iz tega izhaja, da v takem primeru in v primeru, da tožena institucija ukrepa v skladu s pozivom k ukrepanju v roku dveh mesecev, predmet tožbe odpade, zaradi česar se postopek ustavi (glej sklep Sodišča z dne 13. decembra 2000 v zadevi Sodima proti Komisiji, C-44/00 P, Recueil, str. I‑11231, točka 83 in navedena sodna praksa, in sodbo Splošnega sodišča z dne 19. februarja 2004 v združenih zadevah SIC proti Komisiji, T-297/01 in T-298/01, Recueil, str. II‑743, točka 31). Okoliščina, da tožeča stranka s stališčem, ki ga je oblikovanje institucija ni zadovoljna, je v zvezi s tem nepomembna, saj se člen 232 ES nanaša na nedelovanje zaradi opustitve odločitve ali oblikovanja stališča, in ne na sprejetje akta, ki ni tisti, ki ga je želela ali za potrebnega ocenila ta zadevna stranka (glej zgoraj navedeni sklep Sodima proti Komisiji, točka 83 in navedena sodna praksa).
27 Glede na te preudarke je treba odločiti o predlogih za ugotovitev nedelovanja glede domnevne državne pomoči družbi Lufthansa in njenim partnerjem v Star Alliance.
28 Tožeča stranka trdi, da je nedelovanje Komisije podano s tem, da ta institucija po korespondenci z nemškimi organi očitno ni sprejela nobenega ukrepa in zlasti ni sprejela odločbe, da zadevni državni ukrep ni pomoč v smislu člena 87(1) ES, ali da je treba tak ukrep opredeliti kot pomoč v smislu člena 87(1) ES, pri čemer je ta ukrep združljiv s skupnim trgom v skladu s členom 87(2) in (3) ES, ali da je treba uvesti postopek iz člena 88(2) ES. Komisija naj bi torej nezakonito opustila ukrepanje glede pritožbe tožeče stranke o domnevni državni pomoči družbi Lufthansa in njenim partnerjem v Star Alliance.
29 Komisija meni, da predlogi za ugotovitev nedelovanja glede domnevne državne pomoči niso utemeljeni in da ta tožba ob upoštevanju sprejetja odločbe z dne 23. julija 2008 v vsakem primeru nima več predmeta.
30 Vendar pa – ne da bi bilo treba preveriti, ali je bila Komisija ob prejemu poziva v smislu člena 232 ES dolžna ukrepati – ni sporno, da je Komisija z odločbo z dne 23. julija 2008 uvedla uradni postopek preiskave iz člena 88(2) ES glede domnevne državne pomoči družbi Lufthansa.
31 Iz tega sledi, da je s sprejetjem ene od odločb, navedenih v uradnem dopisu, Komisija pravilno oblikovala svoje stališče v smislu člena 232 ES na podlagi zadevnega poziva tožeče stranke k ukrepanju.
32 Zato, čeprav je tožeča stranka imela pravni interes za to tožbo, ta nima več predmeta v delu, v katerem se z njo predlaga ugotovitev, da je Komisija nezakonito opustila oblikovanje stališča glede dela pritožbe tožeče stranke, ki se nanaša na domnevno državno pomoč družbi Lufthansa.
33 Zato se postopek o predlogih za ugotovitev nedelovanja glede domnevne državne pomoči družbi Lufthansa ustavi.
34 Glede predlogov za ugotovitev nedelovanja glede domnevne državne pomoči partnerjem v Star Alliance, tožeča stranka navaja, da je kljub sprejetju odločbe z dne 23. julija 2008 še vedno treba odločiti o tem delu pritožbe.
35 V zvezi s tem je treba poudariti, da odločbe z dne 23. julija 2008 ni mogoče šteti za oblikovanje stališča Komisije glede domnevne državne pomoči partnerjem v Star Alliance, saj se ta odločba nanaša le na domnevno državno pomoč družbi Lufthansa. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da tožeča stranka pravilno poudarja, da je treba o tem delu tožbe odločiti in ugotoviti, ali je Komisija nezakonito opustila ukrepanje glede tega vprašanja.
36 Kot je bilo navedeno v točki 25 zgoraj, je treba za odločitev o utemeljenosti predlogov preveriti, ali je bila ob predložitvi poziva v smislu člena 232 ES Komisija dolžna ukrepati.
37 Na področju državnih pomoči so situacije, v katerih je Komisija dolžna ukrepati v zvezi z nezakonitimi pomočmi, urejene v Uredbi št. 659/1999. Člen 10(1) te uredbe določa, da „[č]e ima Komisija podatke iz katerega koli vira o domnevni nezakoniti pomoči, te podatke brez odlašanja preveri“. Člen 20(2) iste uredbe določa, da lahko „[v]saka zainteresirana stranka […] obvesti Komisijo o domnevni nezakoniti pomoči in o domnevni zlorabi pomoči“. V isti določbi je navedeno, da „[č]e Komisija meni, da na podlagi podatkov, ki jih ima, ni zadostnih razlogov, da bi zavzela stališče o zadevi, o tem obvesti zainteresirano stranko“.
38 Treba je torej preveriti, ali je bila v pritožbi izpostavljena domnevno nezakonita pomoč partnerjem v Star Alliance.
39 V tem primeru je treba ugotoviti, da se je tožeča stranka v svoji pritožbi dejansko omejila na državno pomoč družbi Lufthansa, in ne partnerjem v Star Alliance. Kot je razvidno iz pritožbe, ki je naslovljena „Pritožba zoper münchensko letališče zaradi državne pomoči družbi Lufthansa“, je namreč tožeča stranka pojasnila, da je izključna uporaba terminala 2 münchenskega letališča s strani družbe Lufthansa in njenih partnerjev v Star Alliance pomenila, da so nemški organi družbi Lufthansa dali znatne državne pomoči. Tožeča stranka je od Komisije tudi zahtevala, da preveri „resno izkrivljanje konkurence“ zaradi ugodnosti, ki sta jih münchensko letališče in Zvezna republika Nemčija dala družbi Lufthansa. Nazadnje je tožeča stranka zahtevala, da GD za promet in energijo družbi Lufthansa naloži, da povrne znatne zneske državnih pomoči, ki jih je prejela. Iz besedila pritožbe nikakor ni razvidno, da tožeča stranka navaja partnerje v Star Alliance kot prejemnike državne pomoči. Poleg tega je treba poudariti, da je bila tudi v opominu z dne 23. januarja 2007, ki je priložen repliki, kot edini prejemnik domnevne državne pomoči navedena družba Lufthansa.
40 Zato je treba ugotoviti, da ob prejemu poziva v smislu člena 232 ES Komisija ni bila dolžna ukrepati glede domnevne državne pomoči partnerjem v Star Alliance, zaradi česar ji v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 25 zgoraj, ni mogoče očitati nedelovanja.
41 Iz teh razlogov je treba kot neutemeljene zavrniti predloge za ugotovitev nedelovanja glede domnevne državne pomoči partnerjem v Star Alliance, ne da bi bilo treba sprejeti ukrepe procesnega vodstva, ki jih je predlagala tožeča stranka.
Predlogi za ugotovitev nedelovanja glede domnevne zlorabe prevladujočega položaja
Trditve strank
42 Tožeča stranka navaja, da mora Komisija, kadar ji je predložena pritožba, v skladu s določbami uredb št. 1/2003 in št. 773/2004 natančno preveriti dejanske in pravne elemente, s katerimi jo je seznanil pritožnik, zato da v razumnem roku odloči, ali mora uvesti postopek za ugotovitev obstoja kršitve, ali zavrniti pritožbo brez uvedbe postopka, ali odločiti, da se postopek s pritožbo ustavi. Dodaja, da mora Komisija, če odloči, da je obravnava pritožbe na podlagi člena 82 ES neupravičena ali nepotrebna, o svoji obrazloženi odločitvi, katere zakonitost je mogoče preizkusiti, obvestiti pritožnika.
43 Po njenem mnenju je bila Komisija, ker je bila njena pritožba ravno tako usmerjena proti kršitvi prava konkurence, dolžna ukrepati v razumnem roku.
44 Vendar pa ji, prvič, Komisija v roku štirih mesecev – kot to določa točka 61 predloga Obvestila Komisije o obravnavi pritožb, vloženih na podlagi člena 81 [ES] in 82 [ES], s strani Komisije (UL 2004, C 101, str. 65) – ni sporočila, ali namerava zadevo preiskati. Drugič, sprejela naj ne bi nobene od odločitev, ki jih mora sprejeti zaradi prejema pritožbe, in sicer bodisi odločbo o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitve člena 82 ES, bodisi odločbo o zavrnitvi pritožbe po obvestitvi pritožnika v skladu s členom 7 Uredbe št. 773/2004, bodisi ustrezno obrazloženo odločbo o tem, da pritožba ne bo obravnavana, in sicer zaradi neobstoja interesa Skupnosti. Tožeča stranka zato meni, da je treba ugotoviti nedelovanje Komisije.
45 V repliki je tožeča stranka poleg tega poudarila, da ni mogla uporabiti obrazca C iz Priloge k Uredbi št. 773/2004, ker je njena pritožba obsegala pritožbo zoper državno pomoč in pritožbo zaradi zlorabe prevladujočega položaja, Komisija pa ni predvidela obrazca za mešane pritožbe. Poleg tega dodaja, da ker je v členu 5(1) Uredbe št. 773/2004 določeno le, da „pritožbe vsebujejo informacije, ki se zahtevajo v obrazcu C, kakor je določeno v Prilogi“, ta določba nalaga le, da se predložijo te informacije, pri čemer pritožnik prosto izbira obliko in vrstni red, v katerem jih poda. Po mnenju tožeče stranke je bila njena pritožba pravilna, saj so bile informacije, ki se zahtevajo v obrazcu C, bodisi v njeni pritožbi, bodisi že znane Komisiji, bodisi niso bile na razpolago.
46 Komisija navaja, da je bila pritožba predvsem namenjena dodelitvi nezakonite državne pomoči, da je bila naslovljena na tiste od njenih služb, ki so pristojne za obravnavo državnih pomoči v sektorju transporta, in da je bila naslovljena „Pritožba zoper münchensko letališče zaradi državne pomoči družbi Lufthansa“. Komisija ne prereka, da je tožeča stranka v svoji pritožbi navajala tudi, da je münchensko letališče zlorabilo svoj prevladujoči položaj, niti da bo kopija pritožbe poslana GD „Konkurenca“, torej tisti od njenih služb, ki je pristojna za obravnavo kršitev členov 81 ES in 82 ES. Vendar meni, da se trditve glede zlorabe prevladujočega položaja očitno postranske in da v nobenem primeru niso bile dovolj podkrepljene. Tožeča stranka naj bi se namreč omejila na trditev, da imajo Lufthansa in partnerji v Star Alliance izključno uporabo terminala 2 münchenskega letališča in da ta okoliščina pomeni zlorabo prevladujočega položaja.
47 Komisija navaja, da take trditve ni mogoče šteti za pritožbo v smislu člena 7 Uredbe št. 1/2003. Zlasti opozarja, da mora pritožba v smislu člena 7 Uredbe št. 773/2004 v skladu s členom 5(1) Uredbe št. 773/2004 „vseb[ovati] informacije, ki se zahtevajo v obrazcu C, kakor je določeno v Prilogi“.
48 Komisija v dupliki tudi navaja, da bi pritožnik, tudi če bi bilo dopustno, da je v istem dokumentu pritožba glede nezakonite državne pomoči in pritožba glede zlorabe prevladujočega položaja, očitno moral to zelo jasno navesti. Poleg tega poudarja, da čeprav so bile v pritožbi dejansko določene informacije, ki se zahtevajo v obrazcu C, pomembnih informacij ni bilo. Po mnenju Komisije informacije, ki se zahtevajo v odstavkih od 6 do 8 tega obrazca, niso bile predložene, ob tem pa so v pritožbi le drobci informacij, ki se zahtevajo v drugih odstavkih obrazca.
49 Komisija v svojem dopisu z dne 16. januarja 2009 navaja, da je v vsakem primeru po sprejetju odločbe z dne 23. julija 2008, s katero je uvedla uradni postopek preiskave v zadevi terminal 2 münchenskega letališča, tožba tožeče stranke zaradi nedelovanja ostala brez predmeta.
Presoja Splošnega sodišča
50 Najprej je treba zavrniti trditev Komisije, da je po sprejetju odločbe z dne 23. julija 2008 tožba ostala brez predmeta tudi glede domnevne zlorabe prevladujočega položaja.
51 Ker se ta odločba nanaša le na domnevno državno pomoč družbi Lufthansa, ki jo očita tožeča stranka, in ne na domnevno zlorabo prevladujočega položaja, ni mogoče šteti, da pomeni oblikovanje stališča Komisije glede te zlorabe.
52 Treba je torej preveriti, ali je v tem primeru – kot navaja tožeča stranka – Komisija nezakonito opustila ukrepanje glede domnevne zlorabe položaja. Za to je treba preveriti, ali je bila Komisija ob prejemu poziva v smislu člena 232 ES dolžna ukrepati (glej točko 25 zgoraj).
53 Upoštevna merila za presojo obstoja obveznosti ukrepanja glede domnevne kršitve pravil o konkurenci iz členov 81 ES in 82 ES je navedla tožeča stranka sama. Poudarila je, da je Komisija, kadar ji je predložena pritožba, v skladu s določbami uredb št. 1/2003 in št. 773/2004 dolžna natančno preveriti dejanske in pravne elemente, s katerimi jo je seznanil pritožnik, zato da v razumnem roku odloči, ali mora uvesti postopek za ugotovitev obstoja kršitve, ali zavrniti pritožbo brez uvedbe postopka, ali postopek s pritožbo ustaviti. Če Komisija odloči, da je obravnava pritožbe na podlagi člena 82 ES neupravičena ali nepotrebna, mora o tem obvestiti pritožnika z obrazloženo odločitvijo, katere zakonitost je mogoče preizkusiti.
54 Splošno sodišče pa ocenjuje, da tožeča stranka v tem primeru ni spoštovala zahtev iz navedenih uredb.
55 Glede tega Splošno sodišče poudarja, da mora biti pritožba na podlagi uvodnih izjav 6 in 7 Uredbe št. 773/2004 – da bi bila kvalificirana za pritožbo glede kršitve pravil o konkurenci iz člena 81 ES in 82 ES – nujno v skladu s členom 5 Uredbe št. 773/2004, ki se nanaša na dopustnost pritožb in ki izrecno določa, prvič, da fizične in pravne osebe izkažejo pravni interes, da bi bile lahko upravičene do vložitve pritožbe v smislu člena 7 Uredbe št. 1/2003, in drugič, da pritožbe vsebujejo informacije, ki se zahtevajo v obrazcu C, kakor je določeno v Prilogi k Uredbi št. 773/2004.
56 Obrazec C, ki je omenjen v členu 5 Uredbe št. 773/2004, določa, da morajo pritožniki v utemeljitev svojih pritožb predložiti določeno število informacij. Zlasti na podlagi odstavkov od 3 do 8 tega obrazca mora pritožnik, prvič, zagotoviti podrobne podatke, na podlagi katerih sklepa, da obstaja kršitev člena 81 ES ali 82 ES, drugič, navesti svoje mnenje glede geografskega obsega domnevne kršitve in pojasniti, kadar to ni očitno, kako bi ravnanje, ki je predmet pritožbe, lahko vplivalo na menjavo med državami članicami ali med Unijo in eno ali več državami članic Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), tretjič, pojasniti, kakšne ugotovitve ali ukrepe pričakuje od postopka Komisije, četrtič, navesti podlage, s katerimi utemeljuje pravni interes v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1/2003, pri čemer mora zlasti navesti, kako ravnanje, ki je predmet pritožbe, vpliva nanj in kako naj bi po njegovem mnenju posredovanje Komisije odpravilo domnevne težave, in petič, navesti popolne podatke o tem, ali se je v zvezi z istimi ali tesno povezanimi vsebinami obrnil na kateri koli drug organ, pristojen za konkurenco, in/ali je bila vložena tožba na nacionalnem sodišču.
57 V tem primeru je iz pritožbe razvidno, da se je tožeča stranka glede domnevne zlorabe prevladujočega položaja v bistvu omejila na omembo, da izključna uporaba terminala 2 münchenskega letališča s strani družbe Lufthansa in njenih partnerjev v Star Alliance pomeni zlorabo prevladujočega položaja in da bo eno kopijo svoje pritožbe posredovala GD Komisije za konkurenco, da bo od njega zahtevala preiskavo glede zlorabe prevladujočega položaja s strani münchenskega letališča, in sicer zaradi zavrnitve zadnjega, da tožeči stranki zagotovi možnost opravljanja dejavnosti s terminala 2 tega letališča.
58 Za take navedbe pa ni mogoče šteti, da izpolnjujejo zahteve, ki jih nalaga člen 5 Uredbe št. 773/2004. Zato glede na vsebino pritožbe Komisija ni mogla razumno šteti, da ji je bila predložena pritožba glede zlorabe prevladujočega položaja v smislu uredb št. 1/2003 in št. 773/2004.
59 Trditev tožeče stranke, da je bilo v njeni pritožbi dovolj informacij za to, da se ta pritožba opredeli za pritožbo v smislu uredb št. 1/2003 in št. 773/2004, je treba zavrniti zlasti zato, ker tožeča stranka ni zatrjevala pravnega interesa v skladu s členom 5(1) Uredbe št. 773/2004 in ker nekatere informacije, ki se zahtevajo na podlagi obrazca C iz Priloge k Uredbi št. 773/2004, niso bile podane. Med temi informacijami je zlasti informacija iz odstavka 3 tega obrazca, v skladu s katerim mora pritožnik podati podrobne podatke, na podlagi katerih sklepa, da obstaja kršitev člena 82 ES.
60 Glede tega Splošno sodišče poudarja, da čeprav je tožeča stranka navedla določeno število dejstev, da bi dokazala, da je bila družbi Lufthansa dana državna pomoč, pa v pritožbi ni nobenih navedb o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, v čem je imelo münchensko letališče prevladujoči položaj, niti o tem, zakaj je rezervacija terminala 2 za družbo Lufthansa in njene partnerje v Star Alliance pomenila zlorabo prevladujočega položaja s strani tega letališča. Kot v dupliki navaja Komisija, terminal 1 münchenskega letališča uporablja mnogo letalskih družb (Aer Lingus, AirBerlin, Air France, Alitalia, British Airways, EasyJet, Germanwings, Iberia in KLM). V vsakem primeru pa tožeča stranka ni pojasnila razlogov, zaradi katerih naj bi bila „izključena iz dostopa do trga münchenskega letališča“ s tem, da ji je bil dan na voljo isti terminal, kot ga uporabljajo te druge letalske družbe. Ne navede niti tega, zakaj naj bi münchensko letališče zlorabilo prevladujoči položaj s tem, da je tožečo stranko obravnavalo popolnoma enako kot, na primer, družbo EasyJet. Poleg tega je treba ugotoviti, da pritožba ni nedvoumna, saj jo je mogoče razumeti, kot da ima prevladujoči položaj družba Lufthansa. Med drugim je namreč v pritožbi navedeno, da „dejstvo, da družba Lufthansa in njeni partnerji v Star Alliance uživajo izključno uporabo terminala 2 münchenskega letališča […] ni le zloraba prevladujočega položaja, ker je bil dostop do tega terminala […] [tožeči stranki] zavrnjen, ampak poleg tega pomeni, da je Lufthansa prejela in še naprej prejema znatne državne pomoči“.
61 Poleg tega je treba poudariti, da tožeča stranka po eni strani ni pojasnila, kakšne ugotovitve ali ukrepe pričakuje od postopka Komisije, kot to določa odstavek 6 obrazca C. V nasprotju s trditvami tožeče stranke namreč dejstvo, da je Komisijo v svoji pritožbi pozvala, naj preišče zlorabo prevladujočega položaja s strani letališča, ni mogoče šteti za izpolnitev zahtev iz omenjenega odstavka 6. Po drugi strani tožeča stranka glede na odstavek 8 obrazca C ni navedla, ali se je obrnila na organ, pristojen za konkurenco, oziroma ali je bila vložena tožba na nacionalnem sodišču.
62 V takih okoliščinah pritožbe, ki je bila vložena 3. novembra 2005, ni mogoče opredeliti za pritožbo, vloženo v skladu z uredbama št. 1/2003 in št. 773/2004. Zato ob prejemu poziva v smislu člena 232 ES Komisija ni bila dolžna ukrepati, zaradi česar ji v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 25 zgoraj, ni mogoče očitati nikakršnega nedelovanja.
63 Iz navedenega izhaja, da je treba tožbo za ugotovitev nedelovanja Komisije v delu, v katerem se nanaša na to, da naj bi ta institucija nezakonito opustila ukrepanje glede domnevne zlorabe prevladujočega položaja, zavrniti kot neutemeljeno, ne da bi bilo treba sprejeti ukrepe procesnega vodstva, ki jih predlaga tožeča stranka.
Stroški
64 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Poleg tega člen 87(6) Poslovnika določa, da če se postopek ustavi, o stroških odloči Splošno sodišče po svoji presoji.
65 V tem primeru – glede na to, da se je glede glavnega dela tožbe v zvezi z domnevno državno pomočjo družbi Lufthansa zaradi sprejetja odločbe z dne 23. julija 2008 postopek ustavil – tožeči stranki ni mogoče očitati, da je zaradi ohranitve svojih pravic vložila to tožbo, ne da bi počakala na sprejetje te odločbe s strani Komisije, do katerega je tudi sicer prišlo po poteku roka za vložitev tožbe zaradi nedelovanja.
66 Ker pa tožeča stranka v delu tožbe, ki se nanaša na domnevno državno pomoč partnerjem v Star Alliance in domnevno zlorabo prevladujočega položaja, s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov. V teh pogojih Splošno sodišče ocenjuje, da pravična presoja okoliščin primera narekuje odločitev, da Komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka, ter da tožeča stranka nosi polovico svojih stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
razsodilo:
1. Postopek glede predlogov družbe Ryanair Ltd za ugotovitev nedelovanja v zvezi z domnevno pomočjo družbi Lufthansa se ustavi.
2. Predlogi družbe Ryanair za ugotovitev nedelovanja glede domnevne državne pomoči partnerjem v Star Alliance se zavrnejo.
3. Predlogi družbe Ryanair za ugotovitev nedelovanja glede domnevne zlorabe prevladujočega položaja se zavrnejo.
4. Komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov družbe Ryanair.
5. Družba Ryanair nosi polovico svojih stroškov.
Papasavvas | Vadapalas | O’Higgins |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 19. maja 2011.
Podpisi