SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 8. junija 2023(*)
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Direktiva (EU) 2016/343 – Člen 8(4) – Pravica biti navzoč na sojenju – Postopki v nenavzočnosti – Obnova postopka – Obvestitev osebe, obsojene v nenavzočnosti, o pravici do obnove postopka“
V združenih zadevah C‑430/22 in C‑468/22,
katere predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) z odločbama z dne 28. junija 2022 in 13. julija 2022, ki sta na Sodišče prispeli 28. junija 2022 in 14. julija 2022, v kazenskem postopku proti
VB (C‑430/22)
VB (C‑468/22)
ob udeležbi
Spetsializirana prokuratura,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi P. G. Xuereb, predsednik senata, L. Bay Larsen (poročevalec), podpredsednik Sodišča v funkciji sodnika šestega senata, in T. von Danwitz, sodnik,
generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki sta jih predložila:
– za Evropsko komisijo M. Wasmeier in I. Zaloguin, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago členov 8(4), drugi stavek, in 9 Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1).
2 Ta predloga sta bila vložena v okviru kazenskega postopka v nenavzočnosti, ki potekata proti osebi VB zaradi neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami in posedovanja orožja v hudodelski združbi.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 9 in 39 Direktive 2016/343 je navedeno:
„(9) Namen te direktive je okrepiti pravico do poštenega sojenja v kazenskem postopku z določitvijo skupnih minimalnih pravil glede nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju.
[…]
(39) Če države članice omogočajo sojenje brez navzočnosti osumljenih ali obdolženih oseb, vendar pogoji za izdajo odločbe brez navzočnosti, kar zadeva določeno osumljeno ali obdolženo osebo, niso izpolnjeni, ker osumljene ali obdolžene osebe kljub razumnemu prizadevanju ni bilo mogoče najti, na primer zaradi bega te osebe, bi kljub temu moralo biti mogoče, da se odločba izda brez navzočnosti osumljene ali obdolžene osebe ter da se taka odločba izvrši. Države članice bi morale v tem primeru zagotoviti, da so osumljene ali obdolžene osebe, ko so obveščene o odločbi, zlasti v trenutku, ko so prijete, obveščene tudi o možnosti, da izpodbijajo to odločbo in da imajo pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva. Take informacije bi bilo treba zagotoviti pisno. Informacije se lahko zagotovijo tudi ustno, pod pogojem, da se taka zagotovitev informacij evidentira po postopku za evidentiranje v skladu z nacionalnim pravom.“
4 Člen 8 te direktive, naslovljen „Pravica biti navzoč na sojenju“, določa:
„1. Države članice zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe pravico biti navzoče na svojem sojenju.
2. Države članice lahko določijo, da lahko sojenje, na podlagi katerega se lahko izda odločba, s katero se ugotovi, ali je osumljena ali obdolžena oseba kriva ali nedolžna, poteka brez navzočnosti te osebe, če:
(a) je bila osumljena ali obdolžena oseba pravočasno obveščena o sojenju in o posledicah izostanka; ali
(b) osumljeno ali obdolženo osebo, ki je bila o sojenju obveščena, zastopa pooblaščeni odvetnik, ki ga je imenovala osumljena ali obdolžena oseba ali država.
3. Odločba, sprejeta v skladu z odstavkom 2, se lahko izvrši zoper zadevno osumljeno ali obdolženo osebo.
4. Če države članice omogočajo sojenje brez navzočnosti osumljene ali obdolžene osebe, vendar ni mogoče izpolniti pogojev iz odstavka 2 tega člena, ker osumljene ali obdolžene osebe kljub razumnemu prizadevanju ni mogoče najti, države članice lahko določijo, da se odločba vseeno lahko izda in izvrši. Države članice v tem primeru zagotovijo, da so osumljene ali obdolžene osebe, ko so obveščene o odločitvi, zlasti v trenutku, ko so prijete, obveščene tudi o možnosti, da izpodbijajo to odločitev in da imajo pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, v skladu s členom 9.
5. Ta člen ne posega v nacionalna pravila, ki določajo, da lahko sodnik ali pristojno sodišče začasno izključi osumljeno ali obdolženo osebo iz sojenja, če je to potrebno zaradi interesa zagotavljanja pravilnega poteka kazenskega postopka, pod pogojem, da se spoštujejo pravice obrambe.
6. Ta člen ne posega v nacionalna pravila, ki določajo, da se postopek ali nekatere njegove faze izvajajo pisno, pod pogojem, da je to skladno s pravico do poštenega sojenja.“
5 Člen 9 navedene direktive, naslovljen „Pravica do novega sojenja“, določa:
„Če osumljene ali obdolžene osebe niso bile prisotne na svojem sojenju in pogoji iz člena 8(2) niso bili izpolnjeni, države članice zagotovijo, da imajo zadevne osebe pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, ki omogoča, da se ponovno vsebinsko odloči o zadevi, vključno s preučitvijo novih dokazov, ter lahko privede do spremembe prvotne odločbe. V zvezi s tem države članice zagotovijo, da imajo te osumljene in obdolžene osebe pravico biti navzoče, učinkovito sodelovati v skladu s postopki po nacionalnem pravu in uveljavljati pravice obrambe.“
Bolgarsko pravo
6 Člen 423, od (1) do (4), Nakazatelno-protsesualen kodeks (zakonik o kazenskem postopku, v nadaljevanju: NPK) določa:
„(1) „Oseba, obsojena v nenavzočnosti, lahko v šestih mesecih od seznanitve s pravnomočno kazensko obsodbo […] predlaga obnovo kazenskega postopka iz razloga svoje nenavzočnosti v kazenskem postopku.“
(2) Predlog ne odloži izvršitve kazenske obsodbe, razen če sodišče odloči drugače.
(3) Postopek s predlogom za obnovo kazenskega postopka se ustavi, če v nenavzočnosti obsojena oseba brez tehtnega razloga ni navzoča na ustni obravnavi.
(4) Če je v nenavzočnosti obsojena oseba zaradi izvrševanja pravnomočne sodbe zaprta in sodišče kazenski postopek obnovi, v svoji odločbi odloči o varnostnem ukrepu.“
7 Člen 425(1), točka 1, in (2) NPK določa:
„(1) Če je predlog za obnovo postopka utemeljen, lahko sodišče:
1. obsodbo, odločbo, sklep ali odredbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo, pri čemer navede, na kateri stopnji naj se ponovna obravnava zadeve začne;
(2) v primerih iz člena 423(1) NPK se postopek obnovi, zadeva pa se vrne na stopnjo, na kateri se je začel postopek v nenavzočnosti.“
Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
8 Spetsializirana prokuratura (specializirano državno tožilstvo, Bolgarija) je začelo kazenski pregon proti osebi VB, obtoženi, da je z več drugimi osebami sodelovala v organizirani kriminalni združbi z namenom pridelave in širjenja prepovedane droge ter posedovanja orožja, pri čemer gre za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen odvzema prostosti.
9 Kazenski postopek iz postopka v glavni stvari je potekal v nenavzočnosti osebe VB. Ta oseba v okviru tega postopka ni mogla prejeti nobenega uradnega obvestila o obtožbah zoper njo. Poleg tega ni mogla biti obveščena niti o predložitve zadeve sodišču niti a fortiori o datumu in kraju zadevne obravnave ter posledicah njene nenavzočnosti.
10 Pristojnim nacionalnim organom namreč osebe VB ni uspelo najti, saj je ta v predkazenski fazi navedenega kazenskega postopka pobegnila tik pred policijsko operacijo za prijetje osumljencev. Oseba VB je bila razglašena za „zahtevano“ med drugim z evropskim nalogom za prijetje, vendar je ni bilo mogoče najti.
11 V predkazenski in sodni fazi tega kazenskega postopka so osebo VB zaporedoma zagovarjali trije različni odvetniki, ki so bili vsi postavljeni po uradni dolžnosti ter je niso nikoli videli in niso imeli nobenega stika z njo ali njenimi bližnjimi.
12 Kazenski postopek iz postopka v glavni stvari še poteka in večina dokazov je zbranih. Po mnenju predložitvenega sodišča je verjetno, da bo oseba VB ob koncu tega kazenskega postopka obsojena na kazen odvzema prostosti.
13 To sodišče med drugim navaja, da ima na podlagi člena 423(1) NPK oseba, ki je bila obsojena v nenavzočnosti, pravico v šestih mesecih od takrat, ko se je seznanila z obsodbo, predlagati obnovo postopka. Vendar naj bolgarsko pravo ne bi določalo, da je treba to osebo vnaprej obvesti o tej pravici do predloga za obnovo postopka. Natančneje, v bolgarskem pravu naj ne bi bilo nobene obveznosti, da se možnost zahtevati obnovo postopka navede v sodbi, izdani v nenavzočnosti obdolženca, ali v katerem drugem sodnem aktu, naslovljenem na to osebo.
14 V bolgarskem pravu naj poleg tega načeloma ne bi bila določena a priori pravica do začetka novega sojenja v primeru obsodbe v nenavzočnosti. Natančneje, sodišče, ki obravnava zadevo in o njej vsebinsko odloči v nenavzočnosti obdolženca, naj ne bi imelo pristojnosti za odločanje, ali ima ta oseba pravico do obnove postopka zaradi svoje nenavzočnosti. To naj bi bilo tako, ker je pristojnost za odločanje o obstoju take pravice v bolgarskem pravu podeljena Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče, Bolgarija), pri katerem je treba v skladu s členom 423(1) NPK vložiti predlog za obnovo postopka in ki mora presoditi, ali obstajajo razlogi za obnovo postopka zaradi nenavzočnosti obdolženca.
15 Nazadnje, predložitveno sodišče navaja, da bolgarsko pravo zahteva, da mora biti oseba, obsojena v nenavzočnosti, navzoča, da se predlog za obnovo postopka vsebinsko preuči, medtem ko člen 9 Direktive 2016/343 take zahteve ne določa. Ta zahteva pa naj bi znatno zmanjšala učinkovitost pravice iz člena 9 te direktive, ker naj bi ta oseba tvegala, da bo, če se zglasi, prijeta in da bo tako njena obsodba, ki je bila izrečena v nenavzočnosti, izvršena.
16 Ob upoštevanju navedenega se predložitveno sodišče sprašuje, ali mora – kadar obravnava zadevo v nenavzočnosti obdolženca v okoliščinah, iz katerih je jasno razvidno, da pogoji iz člena 8(2) Direktive 2016/343 niso izpolnjeni – v primeru obsodilne sodbe, izrečene v odsotnosti obdolženca, v obsodilni sodbi formalno navesti, da ima obsojenec pravico do obnovitve postopka, da se šteje obvestitev, ki se zahteva na podlagi člena 8(4), drugi stavek, te direktive, za izvedeno.
17 Predložitveno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da bi se, če bi Sodišče na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, postavljalo vprašanje vsebine obvestitve, ki jo je treba zagotoviti osebi, obsojeni v nenavzočnosti.
18 Po eni strani naj bi bilo treba ugotoviti, ali mora biti ta oseba obveščena, da ima pod pogojem, da za to vloži predlog, pravico do obnove postopka in da je vrsta obnove postopka odvisna le od presoje, ki jo opravi sodišče, ki ta predlog preuči, ali pa mora biti navedena oseba obveščena, da ima pravico predlagati obnovo postopka in da bo to sodišče preučilo utemeljenost njenega predloga. Po drugi strani naj bi bilo treba preučiti, ali mora biti ta oseba obveščena tudi, da mora biti navzoča pred sodiščem, ki odloča o njenem predlogu za obnovo postopka, za kar bi morala biti taka obveznost združljiva s členom 9 Direktive 2016/343.
19 V teh okoliščinah je Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) prekinilo odločanje in Sodišču v zadevi C‑430/22 v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba člen 8(4), drugi stavek, Direktive 2016/343 razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki obdolženca obsodi v nenavzočnosti, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz člena 8(2), izrecno opozoriti na pravico obdolženca do obnove postopka, ki mu pripada v skladu s členom 9 Direktive, da je mogoče obdolženca pozneje, zlasti ob njegovem prijetju zaradi izvršitve kazni, obvestiti o tej pravici? Vprašanje se postavlja glede na to, da nacionalno pravo ne določa obvestitve osebe, obsojene v nenavzočnosti, o njeni pravici do obnove postopka ob njenem prijetju zaradi izvršitve kazni; prav tako ne določa sodelovanja sodišča pri izdaji evropskega naloga za prijetje za izvršitev kazni.
2. Ali je treba člen 8(4), drugi stavek, Direktive (EU) 2016/343 in zlasti besedilo: ,obveščene tudi o možnosti, da izpodbijajo to odločitev in da imajo pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, v skladu s členom 9‘ razlagati tako, da gre za obvestitev o uradno priznani pravici do obnove postopka ali pa tako, da gre za obvestitev o pravici, da se predlaga taka obnova postopka, pri čemer je treba utemeljenost predloga pozneje še preizkusiti?“
20 V zadevi C‑468/22 je Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) prav tako prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je s členom 9 Direktive (EU) 2016/343 in načelom učinkovitosti združljiv nacionalni predpis, kot je člen 423(3) NPK, ki osebi, ki je vložila predlog za obnovo kazenskega postopka, ker ni bila navzoča in ni bil podan noben od primerov iz člena 8(2) te Direktive, nalaga, da mora biti navzoča pred sodiščem, da bi se lahko ta predlog vsebinsko preučil?“
Postopek pred Sodiščem
21 Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji, Bolgarija) je z dopisom z dne 5. avgusta 2022 Sodišče obvestilo, da je bilo Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) po zakonodajni spremembi, ki je začela veljati 27. julija 2022, ukinjeno in da je bila pristojnost za obravnavo nekaterih kazenskih zadev, ki jih je to sodišče obravnavalo, vključno z zadevama iz postopka v glavni stvari, od tega datuma prenesene na Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji).
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje za predhodno odločanje v zadevi C‑430/22
22 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v zadevi C‑430/22 v bistvu sprašuje, ali člen 8(4) Direktive 2016/343 nacionalnemu sodišču v primeru obsodbe, ki jo izreče v nenavzočnosti, pri čemer pogoji iz člena 8(2) te direktive niso izpolnjeni, nalaga, da v obsodilni sodbi izrecno navede pravico do obnove postopka, tako da je lahko oseba, obsojena v nenavzočnosti, o tej pravici obveščena pozneje, zlasti ko je prijeta zaradi izvršitve kazni.
23 Najprej je treba opozoriti, da je po presoji predložitvenega sodišča iz okoliščin zadev v glavni stvari jasno razvidno, da se glede na to, da pogoji iz člena 8(2) Direktive 2016/343 niso izpolnjeni, uporabi člen 8(4) te direktive.
24 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le besedilo te določbe, ampak tudi njen kontekst, cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je navedena določba, in po potrebi njeno zgodovino nastanka (glej v tem smislu sodbo z dne 19. decembra 2019, Nederlands Uitgeversverbond in Groep Algemene Uitgevers, C‑263/18, EU:C:2019:1111, točka 38 in navedena sodna praksa). Natančneje, upoštevati je treba uvodne izjave zadevnega akta Unije, saj lahko pojasnijo voljo avtorja akta in so lahko pomembni elementi razlage tega akta (glej v tem smislu sodbo z dne 19. maja 2022, Spetsializirana prokuratura (Sojenje obdolžencu na begu), C‑569/20, EU:C:2022:401, točka 32).
25 Kar zadeva besedilo člena 8(4) Direktive 2016/343, iz te določbe izhaja, da če države članice omogočajo sojenje brez navzočnosti osumljene ali obdolžene osebe, vendar ni mogoče izpolniti pogojev iz člena 8(2) te direktive, ker osumljene ali obdolžene osebe kljub razumnemu prizadevanju ni mogoče najti, države članice lahko določijo, da se odločba vseeno lahko izda in izvrši.
26 Kot natančneje določa člen 8(4) navedene direktive, mora biti zadevna oseba v takih primerih tako o pravici do obnove postopka kot tudi o možnosti izpodbijanja odločbe, izdane v nenavzočnosti, obveščena, ko je obveščena o tej odločbi.
27 Vendar, kot pravilno navaja Evropska komisija, ta določba ne opredeljuje podrobnih pravil, v skladu s katerimi je treba take informacije zagotoviti zadevni osebi, ampak zgolj določa, da je treba te informacije zadevni osebi zagotoviti, ko se jo obvesti o odločbi, izdani v nenavzočnosti, zlasti ob njenem prijetju, saj običajno pride do prijetja po tem, ko je bila iskana oseba najdena.
28 To potrjuje uvodna izjava 39 Direktive 2016/343, v kateri je navedeno, da se lahko navedene informacije, ki bi morale biti zagotovljene v pisni obliki, zagotovijo tudi ustno, pod pogojem, da se taka zagotovitev informacij evidentira po postopku za evidentiranje v skladu z nacionalnim pravom.
29 Nazadnje, opozoriti je treba, da je edini namen Direktive 2016/343 določiti skupna minimalna pravila in torej z njo ni izvedena izčrpna harmonizacija kazenskega postopka. Vendar podrobna pravila, določena v nacionalnem pravu, ne smejo posegati v cilj te direktive, ki je zagotoviti poštenost postopka in torej zadevni osebi omogočiti, da je navzoča na sojenju v smislu členov 8 ali 9 navedene direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 19. maja 2022, Spetsializirana prokuratura (Sojenje obdolžencu na begu), C‑569/20, EU:C:2022:401, točka 43).
30 Iz tega sledi, da Direktiva 2016/343 sodišču, ki proti osebi, ki ni bila navzoča in je ni bilo mogoče najti, ne nalaga obveznosti, da v to odločbo vključi informacije v zvezi s pravico do obnove postopka in možnostjo izpodbijanja navedene odločbe. Izbira podrobnih pravil, v skladu s katerimi morajo biti te informacije dane na voljo zadevnim osebam, je namreč prepuščena diskreciji držav članic, pri čemer mora biti zadevna oseba o njih obveščena, ko je obveščena o zadevni odločbi.
31 Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba na prvo vprašanje, zastavljeno v zadevi C‑430/22, odgovoriti, da je treba člen 8(4) Direktive 2016/343 razlagati tako, da nacionalnemu sodišču v primeru obsodbe, ki jo izreče v nenavzočnosti, pri čemer pogoji iz člena 8(2) te direktive niso izpolnjeni, ne nalaga, da v obsodilni sodbi izrecno navede pravico do obnove postopka.
Drugo vprašanje za predhodno odločanje, zastavljeno v zadevi C‑430/22, in vprašanje za predhodno odločanje, zastavljeno v zadevi C‑468/22
32 Ker je Sodišče na prvo vprašanje, zastavljeno v zadevi C‑430/22, odgovorilo nikalno, na drugo vprašanje v tej zadevi in na vprašanje, zastavljeno v zadevi C‑468/22, ni treba odgovoriti, ker bi se, kot je navedeno v točki 17 te sodbe, po mnenju predložitvenega sodišča le v primeru pritrdilnega odgovora na to prvo vprašanje postavilo vprašanje vsebine obvestitve, ki jo je treba zagotoviti osebi, obsojeni v nenavzočnosti, kot je predvidena v točki 18 te sodbe.
Stroški
33 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
Člen 8(4) Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku je treba razlagati tako, da nacionalnemu sodišču ne nalaga, da v primeru obsodbe v odsotnosti, če pogoji iz člena 8(2) te direktive niso izpolnjeni, v obsodilni sodbi izrecno navede pravico do obnove postopka.
Podpisi