Zadeva T-348/08
Aragonesas Industrias y Energía, SAU
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg natrijevega klorata – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Ničnostna tožba – Delitev trga – Določanje cen – Krog indicev – Datum dokazov – Izjave konkurentov – Priznanje – Trajanje kršitve – Globe – Resnost kršitve – Olajševalne okoliščine“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Sodni nadzor – Meje
(člena 81(1) ES in 230 ES; Sporazum EGP, člen 53(1))
2. Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporaba
(člen 6(2) EU, člen 81(1) ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sporazum EGP, člen 53(1))
3. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Uporaba kroga indicev
(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))
4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Neobstoj listinskih dokazov – Vpliv
(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))
5. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje
(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Sodni nadzor – Identifikacija dokazov, ki jih je uporabila Komisija
(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1); Uredba Sveta št. 1/2003)
7. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Presoja dokazne vrednosti različnih dokazov – Priznanje podjetja, da je sodelovalo na nezakonitih sestankih
(člen 81(1) ES)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Metoda izračuna, določena v smernicah, ki jih je sprejela Komisija – Izračun osnovnega zneska globe – Upoštevanje značilnosti kršitve v celoti
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 22)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga ali vloga „sledi svojemu vodji“
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Pooblastilo Komisije za odločanje po prostem preudarku – Dvig splošne ravni glob – Dopustnost
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki odstopa od dogovorjenega v kartelu – Presoja
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3))
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Ugotovitev nezakonitosti – Nujna zahteva, da Splošno sodišče odloči o spremembi odločbe na podlagi svoje neomejene pristojnosti
(člen 261 PDEU)
1. Glede izvedbe dokaza kršitve člena 81(1) ES mora Komisija dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, ki so primerni za to, da se pravno zadostno dokaže, da so podani znaki kršitve.
Poleg tega mora sodišče Unije v okviru ničnostne tožbe, vložene na podlagi člena 230 ES, izvesti nadzor nad zakonitostjo izpodbijanega akta.
Tako je vloga sodišča, ki obravnava ničnostno tožbo zoper odločbo Komisije o ugotovitvi kršitve konkurenčnih pravil in naložitvi globe naslovnikom, da presodi, ali dokazi in drugi podatki, na katere se sklicuje Komisija v odločbi, zadostujejo za ugotovitev obstoja očitane kršitve.
(Glej točke od 90 do 92.)
2. Dvom sodišča je v korist podjetja, ki je naslovnik odločbe Komisije o ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci. Sodišče torej zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe, s katero se nalaga globa, ne more sklepati, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj take kršitve, če glede tega vprašanja pri njem še vedno obstaja dvom.
V zadnjem primeru je treba namreč upoštevati domnevo nedolžnosti, kot izhaja med drugim iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je ena temeljnih pravic, ki so zaščitene v pravnem redu Unije v skladu s sodno prakso Sodišča, kar potrjujejo tudi preambula Enotnega evropskega akta, člen 6(2) EU in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z vidika narave zadevnih kršitev ter narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se domneva nedolžnosti med drugim uporablja v postopkih v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni.
(Glej točki 93 in 94.)
3. Na področju konkurence mora Komisija predložiti natančne in skladne dokaze kot podlago za trdno prepričanje, da je bila kršitev storjena.
Vendar ni nujno, da vsak dokaz Komisije zadosti tem merilom glede vsakega znaka kršitve. Zadošča, da to zahtevi izpolnjuje krog indicev, na katere se sklicuje institucija in ki se presojajo skupaj.
Poleg tega ob upoštevanju, da je prepoved protikonkurenčnih sporazumov splošno znana, od Komisije ni mogoče zahtevati, naj predloži dokazila, ki izrecno dokazujejo stike med zadevnimi gospodarskimi subjekti. Nepopolni in sporadični dokazi, ki bi jih lahko imela Komisija, morajo biti primerni, da se v vsakem primeru dopolnijo s sklepanjem, ki omogoča rekonstrukcijo upoštevnih okoliščin. O obstoju protikonkurenčne prakse ali sporazuma je torej mogoče sklepati na podlagi določenega števila dogodkov, ki sovpadajo, in indicev, ki lahko skupaj, če ni druge dosledne razlage, pomenijo dokaz kršitve pravil o konkurenci.
(Glej točke od 95 do 97.)
4. V zvezi z dokazi, ki jih je mogoče navesti za ugotovitev kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), v pravu Unije velja načelo proste presoje dokazov.
Zato je morebiten neobstoj listinskih dokazov upošteven le v okviru celostne presoje dokazne vrednosti kroga indicev, ki jih predloži Komisija. Neobstoj listinskih dokazov pa sam po sebi ne omogoča zadevnemu podjetju, da izpodbija trditve Komisije s podajanjem drugačne različice dejstev. To lahko stori, samo če dokazi Komisije ne dokazujejo obstoja kršitve brez dvoma in ne da bi bila potrebna razlaga.
Poleg tega nobena določba ali splošno načelo prava Unije Komisiji ne prepoveduje, da bi proti podjetju uporabila izjave drugih inkriminiranih podjetij, ne glede na to, ali jih Komisija pridobi v okviru prošnje za ugodnosti na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov. Če to ne bi držalo, bi bilo dokazno breme Komisije za ravnanja, ki so v nasprotju s členom 81 ES in členom 53 Sporazuma EGP, nevzdržno in nezdružljivo z njeno nalogo nadzora nad pravilno uporabo teh določb.
Vendar izjave podjetja, obtoženega sodelovanja pri omejevalnem sporazumu, katere pravilnost izpodbija več drugih obtoženih podjetij, ni mogoče obravnavati kot zadosten dokaz o obstoju kršitve, ki naj bi jo zagrešila ta podjetja, ne da bi bila podkrepljena z drugimi dokazi, pri čemer je lahko potrebna stopnja potrditve nižja zaradi verodostojnosti zadevnih izjav. Tak pogoj za potrditev izjave nekega podjetja je prav tako treba spoštovati, če omenjeno izjavo izpodbija drugo obtoženo podjetje.
(Glej točke od 98 do 101 in 206.)
5. Na področju konkurence se lahko posebej velika dokazna vrednost prizna izjavam, ki so, prvič, zanesljive, drugič, podane v imenu podjetja, tretjič, jih je podala oseba, ki mora po službeni dolžnosti delovati v interesu tega podjetja, četrtič, nasprotujejo interesu osebe, ki jih poda, petič, prihajajo od neposredne priče okoliščin, na katere se nanašajo, in šestič, so bile podane v pisni obliki, namerno in po tehtnem premisleku.
Čeprav je glede prostovoljne izpovedi glavnih udeležencev omejevalnega sporazuma na splošno potrebna neka mera zadržanosti zaradi možnosti, da bi udeleženci skušali zmanjšati pomembnost svoje udeležbe pri kršitvi in povečati pomembnost kršitev drugih, dejstvo, da prosijo za uporabo Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, da bi bili oproščeni globe ali da bi se jim ta zmanjšala, ne pomeni nujno spodbude za to, da udeleženci izkrivijo dokaze o udeležbi drugih članov v inkriminiranem omejevalnem sporazumu. Kajti vsak poskus zavajanja Komisije lahko omaje odkritost in popolnost sodelovanja predlagatelja in tako ogrozi njegovo možnost, da je deležen neokrnjene ugodne obravnave na podlagi obvestila o ugodni obravnavi. V zvezi s tem so morebitne posledice podajanja izkrivljenih dokazov Komisiji še toliko resnejše, saj morajo biti izpodbijane izjave podjetja podprte z drugimi dokazi. Ta okoliščina torej še poveča verjetnost, da bodo neresnične izjave razkrili tako Komisija kot druga podjetja, ki so obtožena udeležbe pri kršitvi.
(Glej točke od 104 do 106.)
6. Upravni postopek na podlagi Uredbe št. 1/2003, ki poteka pred Komisijo, je razdeljen na ločeni in zaporedni fazi, od katerih ima vsaka svojo notranjo logiko, in sicer na predhodno preiskovalno fazo na eni strani in kontradiktorno fazo na drugi strani. Namen predhodne preiskovalne faze, v kateri Komisija uporablja preiskovalna pooblastila iz Uredbe št. 1/2003 in ki traja do sprejetja obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, je Komisiji omogočiti, da zbere vse upoštevne informacije, ki potrjujejo obstoj ali neobstoj kršitve pravil o konkurenci, in sprejme prvo stališče o usmeritvi in tudi o nadaljevanju postopka. Nasprotno pa mora kontradiktorna faza, ki traja od obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah do sprejetja dokončne odločbe, Komisiji omogočiti, da se dokončno opredeli do očitane kršitve.
V okviru presoje dokazov in drugih elementov, na katere se sklicuje Komisija za ugotovitev kršitve pravil o konkurenci, lahko Splošno sodišče zaradi identifikacije omenjenih dokazov te išče samo v delu obrazložitve izpodbijane odločbe, v katerem Komisija opiše kontradiktorno fazo upravnega postopka. Šele po tem, ko v okviru te zadnje faze prejme pripombe zadevnega podjetja v zvezi s prvotnim stališčem, ki ga je Komisija oblikovala ob koncu predhodne preiskovalne faze, kot je navedeno v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, se lahko Komisija odloči, ali bo vztrajala pri prvotnem stališču, ter se tako dokončno opredeli do očitane kršitve.
Če po prejemu pripomb podjetja na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah Komisija pri presoji dokazov, ki jih je imela na razpolago po zaključku predhodne preiskovalne faze, da bi se opredelila do udeležbe omenjenega podjetja pri kršitvi, sama dvomi o dokazni vrednosti teh dokazov, mora Splošno sodišče upoštevati to presojo Komisije.
(Glej točke 109, 110 in 113.)
7. Priznanje podjetja glede njegove udeležbe na sestanku, ki je nezakonit z vidika pravil o konkurenci, kadar podjetje med upravnim postopkom pred Komisijo izrecno ali implicitno prizna dejstva ali pravne elemente, lahko pomeni dodatni dokaz pri presoji utemeljenosti pravnega sredstva.
Zato je treba za upoštevanje takega priznanja kot verodostojnega dokaza v fazi presoje utemeljenosti pravnega sredstva preveriti, ali vsebina tega priznanja dopolnjuje druge dokaze, ki jih navaja Komisija.
(Glej točki 217 in 218.)
8. Medtem ko se teža kršitve sprva presoja glede na vidike, ki so lastni tej kršitvi, kot so njena narava, skupni tržni delež vseh zadevnih strank, geografska razširjenost kršitve in dejanska storitev ali nestoritev kršitve, se v nadaljevanju ta presoja prilagodi glede na obteževalne ali olajševalne okoliščine, ki so lastne vsakemu podjetju, ki je sodelovalo pri kršitvi.
Tako je predmet prve faze metode, po kateri Komisija določa globe, določitev osnovnega zneska globe, naložene vsakemu udeleženemu podjetju, in sicer tako, da se prodajna vrednost zadevnih izdelkov ali storitev na geografskem trgu, ki je povezan z vsakim od njih, pomnoži s prvim količnikom, ki odraža težo kršitve, lahko pa se doda še drugi množilni količnik, katerega namen je odvrniti podjetja od ponovnega sodelovanja pri takih nezakonitih ravnanjih. Kot izhaja iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 se vsak od teh množilnih količnikov določa glede na dejavnike, ki odražajo lastnosti kršitve, obravnavane v celoti, to je da združuje vsa protikonkurenčna dejanja vseh svojih udeležencev.
Zato pri določanju višine teh dveh količnikov posebnih značilnosti, vezanih na kršitev, ki jo je storil vsak posamezni udeleženec, ni mogoče upoštevati. Poleg tega pa to ugotovitev podpira sam predmet druge faze metode določanja globe, ki je dejansko namenjena prav upoštevanju obteževalnih ali olajševalnih okoliščin, ki individualno karakterizirajo protikonkurenčno obnašanje vsake posamezne udeleženke pri zadevni kršitvi.
Tako je predmet vseh dejavnikov, naštetih v točki 22 navedenih smernic, katerih namen je hkrati določiti množilni količnik „teže kršitve“ (točka 21 smernic) in množilni količnik „vstopne tarife“ (točka 25 smernic), presojanje kršitve v njeni celoti po pravilih Unije o konkurenci. Iz smernic zlasti ni razvidno, da bi morala Komisija v prvi fazi metode za določanje glob upoštevati vidike, ki so povsem specifični za enega od udeležencev kršitve pravil o konkurenci, kot je redko sodelovanje podjetja pri protikonkurenčnih stikih ali neudejanjenje sklenjenih sporazumov. Komisija take elemente obravnava šele v drugi fazi omenjene metode, in sicer kot obteževalne ali olajševalne okoliščine, ki so lastne vsakemu posamičnemu podjetju, ki je sodelovalo pri kršitvi.
(Glej točke od 264 do 267 in 273.)
9. Točki 28 in 29 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 določata prilagoditev osnovnega zneska globe glede na določene obteževalne ali olajševalne okoliščine, ki so lastne vsakemu zadevnemu podjetju. Natančneje, v točki 29 smernic je neizčrpen seznam olajševalnih okoliščin, ki lahko pod nekaterimi pogoji omogočijo znižanje osnovnega zneska globe. Na tem seznamu med olajševalnimi okoliščinami, ki bi jih bilo mogoče upoštevati, res ni več omenjena pasivna vloga podjetja. Vendar glede na to, da seznam, naveden v točki 29 smernic, ni izčrpen, take predpostavke načeloma ni mogoče zavrniti v okoliščinah, ki bi lahko pripeljale do znižanja osnovnega zneska globe.
Pasivna vloga podjetja pri kršitvi pomeni, da zadevno podjetje „ni izstopalo“, torej da ni dejavno sodelovalo pri oblikovanju enega ali več protikonkurenčnih sporazumov.
Med elementi, ki kažejo na pasivno vlogo podjetja v okviru omejevalnega sporazuma, se lahko upošteva njegovo v primerjavi z „navadnimi“ udeleženci omejevalnega sporazuma znatno bolj neredno sodelovanje na sestankih in pozen vstop na trg, ki je predmet kršitve, neodvisno od trajanja njegove udeležbe pri tej kršitvi, ali tudi obstoj izrecnih izjav predstavnikov tretjih podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvi, o tem.
(Glej točke od 279 do 281, 284 in 285.)
10. Komisija ima pri določanju višine glob diskrecijsko pravico, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci. Dejstvo, da je Komisija v preteklosti za določene vrste kršitev uporabljala določeno raven glob, ji ne preprečuje, da ne bi dvignila te ravni v mejah, določenih v Uredbi št. 1/2003, če je to potrebno, da se zagotovi izvajanje politike o konkurenci. Nasprotno, učinkovita uporaba pravil o konkurenci zahteva, da sme Komisija kadar koli prilagoditi raven glob potrebam te politike.
(Glej točko 293.)
11. Dejstva, da se podjetje, ki je dokazano sodelovalo pri usklajevanju cen s konkurenti, na trgu ni obnašalo v skladu z dogovorom z njimi, ni treba nujno upoštevati kot olajševalno okoliščino pri določanju zneska globe, ki jo je treba naložiti. Podjetje, ki kljub usklajevanju s konkurenti vodi bolj ali manj neodvisno tržno politiko, namreč lahko poskuša zgolj izkoristiti omejevalni sporazum v svojo korist.
(Glej točko 297.)
12. Dejstvo, da je preučitev tožbenih razlogov podjetja zoper zakonitost odločbe Komisije, s katero je naložena globa zaradi kršenja pravil o konkurenci Unije, pokazala na nezakonitosti, Splošnega sodišča ne oprošča obveznosti presoje, ali mora glede na posledice omenjene nezakonitosti in na podlagi svoje neomejene pristojnosti spremeniti izpodbijano odločbo.
(Glej točko 306.)