Zadeva T‑462/12
Pilkington Group Ltd
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Upravni postopek – Evropski trg avtomobilskih stekel – Objava odločbe o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Zavrnitev prošnje za zaupno obravnavanje podatkov, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti – Obveznost obrazložitve – Zaupnost – Poklicna skrivnost – Legitimno pričakovanje“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 15. julija 2015
1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba pooblaščenca za zaslišanje o zavrnitvi prošnje za zaupno obravnavanje informacij v okviru postopka uporabe pravil o konkurenci
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 28(2); Sklep Komisije 2011/695, člen 8)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Pooblaščenec za zaslišanje – Pristojnost, omejena s prošnjo zadevnega podjetja – Ugoditev tej prošnji s strani Komisije – Učinki – Omejena pristojnost pooblaščenca za zaslišanje – Neobstoj možnosti razkritja informacije, opredeljene kot zaupne
(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 28(2); Sklep Komisije 2011/695, člen 8)
3. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve ali naložitvi globe – Obveznost objave – Obseg
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30(1) in (2))
4. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, za katere velja poklicna tajnost – Merila
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, za katere velja poklicna tajnost – Merila – Upoštevanje zaupnosti nekaterih informacij, varovanih z izjemo od pravice do dostopa do dokumentov – Meje
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4; Uredba Sveta št. 1/2003, členi 27(2), 28 in 30; Uredba Komisije št. 773/2004, členi 6, 8, 15 in 16)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, za katere velja poklicna tajnost – Zgodovinske informacije – Izključitev – Meje
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2))
7. Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Določitev informacij, za katere velja poklicna tajnost – Pravica do objave informacij, ki so že bile sporočene konkurentom v zameno za protipravni sporazum – Upoštevanje interesa oseb, ki so bile oškodovane zaradi kršitve, z olajšanjem vložitve odškodninskih tožb
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2))
8. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve ali naložitvi globe – Obveznost objave – Obseg – Pravica do objave popolnejše različice od zahtevane minimalne – Sprememba pristopa Komisije glede ravni podrobnosti objavljenih informacij – Kršitev načel enakega obravnavanja in varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2))
1. Člen 8(2) Sklepa 2011/695 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci določa, da je pooblaščenec za zaslišanje upravičen ugotoviti, da je mogoče informacijo razkriti, bodisi ker ni poslovna skrivnost ali druga zaupna informacija bodisi ker meni, da obstaja prevladujoči interes za njeno razkritje. Zato mora biti ugotovitev, da se lahko sporna informacija razkrije obrazložena s sklicevanjem na točke obrazložitve, na podlagi katerih je pooblaščenec za zaslišanje ugotovil, da ne gre za poslovno skrivnost ali drugo zaupno informacijo, ali da je, čeprav gre zanjo, podan prevladujoči interes za njeno razkritje.
V teh okoliščinah dejstvo, da je eden ali več razlogov, na katerih temelji zavrnitev priznanja zaupnosti, navedenih v povezavi z vrsto informacij, ki imajo po mnenju pooblaščenca za zaslišanje skupne značilnosti, ne vpliva na celovitost obrazložitve, če je mogoče na podlagi izpodbijane odločbe razumeti temelj ugotovitev pooblaščena za zaslišanje. Če zadevni razlogi ne veljajo v zvezi z eno ali več informacijami, je sporna utemeljenost obrazložitve in ne to, ali ta obrazložitev zadostuje kot postopkovna zahteva.
Tudi okoliščina, da pooblaščenec za zaslišanje ni oblikoval ločene presoje za vsako točko obrazložitve odločbe, na katero se nanaša prošnja, ne pomeni, da izpodbijana odločba ni zadostno obrazložena, če je lahko tožeča stranka učinkovito izpodbijala zakonitost analize pooblaščenca za zaslišanje, sodišče Unije pa je imelo na voljo potrebne elemente za odločanje v zvezi s tem.
(Glej točke 22, 23 in 27.)
2. Iz člena 8(1) in (2) Sklepa 2011/695 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci je razvidno, da je pristojnost pooblaščenca za zaslišanje, kadar podjetje nasprotuje razkritju informacije o kršitvi pravil Unije o konkurenci, omejena s prošnjo, ki mu je predložena, in da ni pristojen, da bi postavil pod vprašaj odločbe Komisije, če se te nanašajo na ugoditev prošnji za zaupno obravnavanje podatkov.
(Glej točki 31 in 34.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 42 in 43.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 44 in 45.)
5. V kontekstu povezanih določb člena 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, členov 27(2) in 28(2) Uredbe št. 1/2003 ter členov 6, 8, 15 in 16 Uredbe št. 773/2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 ES in 82 ES bi člen 30 Uredbe št. 1/2003 bi postal brezpredmeten, če bi se člen 4 Uredbe št. 1049/2001 upošteval tako, da bi Komisiji prepovedoval objavo vsakršne informacije, ker je ta na podlagi zadnjenavedene določbe upravičena s sklicevanjem na splošno domnevo zavrniti dostop do dokumentov, ki vsebujejo to informacijo. Na eni strani, na podlagi take razlage Komisija ne bi mogla objaviti niti bistvene vsebine sklepa, saj bi ta nujno razkrila elemente iz preiskovalnega spisa. Na drugi strani bi morala poleg tega obračati dokazno breme, ki je na področju zaupne obravnave naloženo podjetju, ki vloži prošnjo za tako obravnavo, saj bi zadostovalo, da bi se zadnjenavedeno sklicevalo na splošno domnevo, na katero se institucije lahko sklicujejo, in bi dejansko lahko od Komisije zahtevalo, da dokaže, da je sporne informacije mogoče vključiti v objavljeno različico njenega sklepa.
Zato okoliščina, da se lahko Komisija, ki ji je predložena prošnja za dostop do vseh dokumentov, ki so opisani na splošno in ki so v spisu preiskave o kršitvi pravil o konkurenci, sklicuje na splošno domnevo v zvezi z varstvom enega od interesov, navedenih v členu 4 Uredbe št. 1049/2001, ne vpliva na obseg objave, ki jo lahko ta institucija opravi na podlagi člena 30 Uredbe št. 1/2003.
(Glej točke 46, 47 in 89.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 58.)
7. Če se podjetje, ki je predmet preiskave zaradi kršitve pravil o konkurenci, odpove tajnosti nekaterih informacij, tako da jih sporoči neposredno konkurentom v zameno za sklenitev protipravnega sporazuma o njihovih prihodnjih ravnanjih, katerega namen je odpraviti negotovost, povezano s konkurenčnim okoljem in nastalo ravno zaradi tajnosti teh vrst podatkov, predvsem glede konkurentov, to podjetje ne more utemeljeno trditi, da se bo zaradi objave zadevnih elementov v odločbi o ugotovitvi te kršitve neupravičeno širil krog oseb, ki jih bodo imeli, ker jih je sama delila neposredno s svojimi glavnimi konkurenti. V zvezi s tem je tveganje, da bodo zadevne informacije prišle v roke konkurentov zadevnega podjetja, zaradi lastnih dejanj zadnjenavedenega postalo brezpredmetno. Ker širša javnost sama nima orodij, da bi škodila poslovnim interesom tega podjetja, dejstvo, da bodo zadevne informacije javno dostopne, pravno ni pomembno. Komisija lahko zato take informacije vključi v objavljeno različico svoje odločbe, tudi če ni dokazano, da je taka vključitev nujno potrebna za namene sodnega varstva oseb, ki so bile oškodovane zaradi kršitve.
(Glej točke 59, 60, 66, 71, od 81 do 84 in 88.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 77 in 78.)