SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 3. oktobra 2012(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti TEQUILA MATADOR HECHO EN MEXICO – Prejšnji nacionalna in mednarodna besedna znamka MATADOR – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Neobstoj podobnosti proizvodov – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑584/10,
Mustafa Yilmaz, stanujoč v Stuttgartu (Nemčija), ki ga je najprej zastopal F. Kuschmirek, nato F. Stangl, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je bila
Tequila Cuervo, SA de CV, s sedežem v Tlaquepaqueju, Jalisco (Mehika), ki jo zastopa S. Salvetti, odvetnik,
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 13. oktobra 2010 (zadeva R 1162/2009‑2) v zvezi s postopkom z ugovorom med Mustafo Yilmazom in družbo Tequila Cuervo, SA de CV,
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi N. J. Forwood (poročevalec), predsednik, F. Dehousse in J. Schwarcz, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 27. decembra 2010,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 5. aprila 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 18. aprila 2011,
na podlagi replike, ki jo je tožeča stranka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. septembra 2011,
na podlagi replike, ki jo je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 4. oktobra 2011,
na podlagi sklepa z dne 12. novembra 2011 o zavrnitvi vložitve duplik,
na podlagi sklepa z dne 25. novembra 2011 o sestavi senatov Splošnega sodišča,
ker v enem mesecu po obvestilu o koncu pisnega postopka stranke niso vložile predloga za določitev obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca in člena 135a Poslovnika odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
na podlagi dopisa UUNT z dne 14. februarja 2012, s katerim je ta urad Splošno sodišče obvestil o zožitvi seznama zadevnih proizvodov in predlagal delno ustavitev postopka,
na podlagi stališč intervenientke o tem dopisu, ki so bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 22. marca 2012,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Tequila Cuervo, SA de CV, je 5. avgusta 2004 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)), vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je ta figurativni znak:
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, po prvi zožitvi, ki je bila predlagana 24. aprila 2008, spadajo v razred 33 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Alkoholne pijače, predhodno zmešani alkoholni koktajli, tekila iz Mehike in likerji s tekilo iz Mehike“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 32/2005 z dne 8. avgusta 2005.
5 Tožeča stranka, Mustafa Yilmaz, je 8. novembra 2005 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke.
6 Ugovor je temeljil na prejšnji mednarodni besedni znamki MATADOR, ki učinkuje v državah Beneluksa, Češki republiki, na Danskem, v Estoniji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Avstriji, na Poljskem, na Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem, na Finskem, na Švedskem in v Združenem kraljestvu, in ki je bila registrirana 31. oktobra 2002 pod številko 792051, in na prejšnji nemški besedni znamki MATADOR, ki je bila registrirana 21. avgusta 2002 pod številko 302050531, pri čemer ti znamki označujeta proizvode iz razreda 32, ki ustrezajo temu opisu: „pivo; mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“.
7 V utemeljitev ugovora je bil naveden razlog iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
8 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 3. septembra 2009 ugovoru ugodil, pri čemer je zaradi ekonomičnosti postopka upošteval zgolj prejšnjo nemško znamko. Menil je, prvič, da so bili proizvodi, ki sta ju označevala sporna znaka, konkurenčni in zato podobni, in drugič, da sta bila znaka v celoti gledano podobna.
9 Intervenientka je 1. oktobra 2009 pri UUNT na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo.
10 Iz dopisa, ki ga je UUNT 14. februarja 2012 naslovil na Splošno sodišče, je razvidno, da je intervenientka z vlogo z dne 2. decembra 2009 pri UUNT v postopku z ugovorom, ki je potekal vzporedno s postopkom, ki je predmet te tožbe, dodatno zožila seznam proizvodov, za katere se zahteva registracija v obravnavani zadevi, tako da ti ustrezajo temu opisu: „tekila iz Mehike, alkoholni kotajli s tekilo iz Mehike in likerji s tekilo iz Mehike“ iz razreda 33.
11 Drugi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 13. oktobra 2010 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbi ugodil, tako da je razveljavil odločbo oddelka za ugovore, zavrnil ugovor in dovolil registracijo prijavljene znamke „za vse proizvode in storitve iz prijave“. Vendar odbor za pritožbe pri odločanju ni upošteval zadevne zožitve seznama proizvodov, ki jo je predlagala intervenientka 2. decembra 2009, in sicer zaradi napake, za katero UUNT priznava, da mu jo je mogoče pripisati. Odbor za pritožbe je svojo odločbo v bistvu obrazložil tako:
– zaradi ekonomičnosti postopka je treba verjetnost zmede najprej preučiti s primerjanjem prijavljene znamke in prejšnje nemške znamke (točka 17);
– upoštevno javnost sestavljajo povprečni potrošniki v Nemčiji (točka 18);
– v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (sodbi z dne 18. junija 2008 v zadevi Coca-Cola proti UUNT – San Polo (MEZZOPANE), T‑175/06, ZOdl., str. II‑1055, in z dne 29. aprila 2009 v zadevi Bodegas Montebello proti UUNT – Montebello (MONTEBELLO RHUM AGRICOLE), T‑430/07, neobjavljena v ZOdl.) se alkoholne pijače, ki jih označuje prijavljena znamka, razlikujejo tako od proizvoda „pivo“ (točke od 21 do 30) kot od proizvodov „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“ (točke od 32 do 40), ki jih označuje prejšnja nemška znamka, in to zaradi njihove narave, izvora, sestavin, načina proizvodnje, namena, uporabe, neobstoja zamenljivosti in dopolnjevanja, čeprav so nekateri od teh proizvodov do neke mere med seboj konkurenčni;
– ugotovitev o neobstoju podobnosti zadevnih proizvodov velja tudi v vseh državah članicah poleg Nemčije, v katerih je varovana prejšnja mednarodna znamka (točka 41);
– eden od kumulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, in sicer enakost ali podobnost blaga, ki ga označujeta nasprotujoča si znaka, tako v obravnavanem primeru ni izpolnjen, zaradi česar ne obstaja verjetnost zmede, tudi če bi bila znaka enaka (točke od 42 do 44).
Predlogi strank
12 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
13 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
14 UUNT z dopisom z dne 14. februarja 2012 Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je postala tožba brezpredmetna v zvezi s proizvodi „alkoholne pijače“.
15 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo potrdi;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Predlog za delno ustavitev postopka
16 UUNT v dopisu z dne 14. februarja 2012 trdi, da je ta tožba v delu, v katerem se nanaša na proizvode „alkoholne pijače“, postala brezpredmetna, ker je intervenientka umaknila zahtevo za registracijo za te proizvode.
17 Intervenientka v pisnih stališčih o tem dopisu potrjuje ta umik, a se ne opredeljuje glede njegovih postopkovnih posledic.
18 Tožeča stranka se ni odzvala vabilu Splošnega sodišča, naj predloži svoja stališča o tem dopisu.
19 Splošno sodišče glede tega opozarja, da lahko na podlagi člena 43(1) Uredbe št. 207/2009 prijavitelj kadarkoli umakne prijavo za znamko Skupnosti ali zoži seznam blaga ali storitev, ki jih ta vsebuje. Zožitev seznama proizvodov ali storitev, navedenih v prijavi znamke Skupnosti, mora biti izvedena na poseben način, in sicer z zahtevo za spremembo prijave, vloženo v skladu s členom 43 Uredbe št. 207/2009 in pravilom 13 Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189) (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 17. junija 2009 v zadevi Korsch proti UUNT (PharmaResearch), T‑464/07, neobjavljena v ZOdl., točka 10 in navedena sodna praksa).
20 V obravnavani zadevi je UUNT z dopisom z dne 14. februarja 2012 potrdil pravilnost in dejanskost zožitve seznama proizvodov, navedenih v prijavi znamke, in tožeča stranka v zvezi s tem ni podala nobenega ugovora. Poleg tega je ta zožitev potrjena s spletno bazo podatkov UUNT.
21 To zožitev je treba zato šteti za dokazano in posledično ugotoviti, da je odbor za pritožbe storil napako, ko je ugodil prijavi znamke Skupnosti „za vse proizvode in storitve v prijavi“, ker je mednje vključil proizvode „alkoholne pijače“, ki so bili predmet te zožitve.
22 Vendar je treba ugotoviti tudi, da ta napaka za tožečo stranko nima nikakršnih škodljivih posledic, ker ne glede na to, kako bo odločeno o tej tožbi, prijavljena znamka zaradi zožitve seznama proizvodov, navedenih v prijavi znamke, ne bo mogla biti registrirana kot znamka Skupnosti za proizvode „alkoholne pijače“.
23 V teh okoliščinah je za tožbo mogoče dejansko šteti, da je brezpredmetna v delu, v katerem se nanaša na razveljavitev izpodbijane odločbe, ker je bila z njo dovoljena registracija prijavljene znamke za proizvode „alkoholne pijače“. V tem delu se torej postopek ustavi.
Utemeljenost
24 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
25 Tožeča stranka trdi, da obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima si znamkama zaradi, prvič, velike podobnosti ali celo enakosti znakov in drugič, zaradi podobnosti zadevnih proizvodov, kar naj bi odbor za pritožbe napačno presodil. Glede tega z navajanjem nekaterih novih dokazov, ki so priloženi k tožbi, natančneje trdi, da:
– upoštevno javnost sestavljajo povprečni potrošniki v Evropi in ne zgolj v Nemčiji;
– med alkoholnimi pijačami, ki jih označuje prijavljena znamka, in proizvodi „piva“, ki jih označujeta prejšnji znamki, obstaja povprečna stopnja podobnosti; ti proizvodi spadajo v isto kategorijo alkoholnih pijač, so namenjeni isti javnosti, se uživajo v podobnih okoliščinah, v določenih primerih skupaj ali zmešani, v obliki koktajlov, med drugim v restavracijah in barih, z njimi se lahko izpolni enaka potreba po odžejanju, prodajajo se na istih oddelkih supermarketov in lahko izvirajo iz istih podjetij;
– med alkoholnimi pijačami, ki jih označuje prijavljena znamka, in proizvodi „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“, ki jih označujeta prejšnji znamki, obstaja vsaj povprečna stopnja podobnosti; ti proizvodi spadajo v splošno kategorijo pijač, lahko se jih zaužije za odžejanje, kot aperitiv ali pri obroku, so dopolnjujoči, ker se jih pogosto uživa hkrati ali kot mešanico, med drugim v obliki koktajlov, v določenih primerih tudi energijskih, kot so „vnaprej pripravljene mešanice pijač“, in jih proizvajajo in distribuirajo ista podjetja; zadevni proizvodi se bodo torej zagotovo srečevali na trgu.
26 UUNT najprej trdi, da je to, da je bilo v prilogah od A1 do A9 k tožbi kot dokaz predloženo določeno število dokumentov, v nasprotju s členom 135(4) Poslovnika Splošnega sodišča, ker so bili ti dokumenti prvič predloženi pred Splošnim sodiščem. Zato naj bi bilo treba te priloge k tožbi razglasiti za nedopustne.
27 UUNT in intervenientka v zvezi z vsebinsko presojo izpodbijata utemeljitev tožeče stranke in v bistvu menita, da je odbor za pritožbe pravilno presodil verjetnost zmede glede zadevnih proizvodov, ter natančneje trdita, da:
– ni pomembno, ali se upoštevna javnost opredeli s sklicevanjem na povprečnega nemškega ali evropskega potrošnika;
– je v zvezi s primerjavo alkoholnih pijač, ki jih označuje prijavljena znamka, in proizvodov „piva“, ki jih označujeta prejšnji znamki, v okoliščinah obravnavane zadeve mogoče uporabiti ugotovitve Splošnega sodišča iz zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE;
– je v zvezi s primerjavo alkoholnih pijač, ki jih označuje prijavljena znamka, in proizvodov „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“, ki jih označujeta prejšnji znamki, odločilna razlika, ali je vsebovan alkohol; ti proizvodi niso niti konkurenčni niti zamenljivi niti dopolnjujoči; dejstvo, da jih je mogoče mešati, ne omaja te presoje;
– je po mnenju intervenientke v zvezi s primerjanjem nasprotujočih si znakov njuno celostno podobnost treba opredeliti kot bolj nizko;
– je po mnenju intervenientke zaradi neobstoja podobnosti zadevnih proizvodov in nizke stopnje podobnosti nasprotujočih si znakov verjetnost zmede nemogoča;
– je po mnenju intervenientke izpodbijana odločba tudi skladna z odločbo oddelka za ugovore z dne 16. januarja 2008 v zadevi B 767741.
28 V zvezi s posledicami spremembe opisa proizvodov, navedenih v prijavi znamke, UUNT v dopisu z dne 14. februarja 2012 trdi, da to, da je odbor za pritožbe ni upošteval, nima nikakršnih posledic za ta postopek, ker se zaradi te spremembe ne bi spremenili razlogi, ki jih je odbor za pritožbe navedel v točkah od 21 do 31 izpodbijane odločbe. UUNT namreč meni, da ta sprememba ne more vplivati na preučitev proizvodov, kot jo je opravil odbor za pritožbe, in v ničemer ne spreminja dejanskega stanja spora, kot mu je bil predložen. Zato naj ta sprememba nikakor ne bi vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe niti na obseg nadzora zakonitosti, ki ga mora opraviti Splošno sodišče.
29 Intervenientka se v stališčih o tem dopisu v bistvu pridružuje mnenju UUNT in trdi, da sprememba opisa proizvodov, navedenih v prijavi znamke, še dodatno kaže na utemeljenost izpodbijane odločbe.
30 Ker je intervenientka nekatere nove dokaze v utemeljitev njenih trditev navedla v prilogah od 4 do 16 k odgovoru na tožbo, tožeča stranka v repliki predlaga, naj se tudi te dokaze kot nedopustne zavrže, če bo ugodeno predlogu UUNT iz točke 26 zgoraj.
31 Tožeča stranka se v tej repliki sklicuje tudi na, prvič, odločbo oddelka za ugovore z dne 26. julija 2011 v zadevi B 1752545 – „Don Angel“, v kateri je bilo ugotovljeno, da so si piva iz razreda 32 in alkoholne pijače (razen piva) iz razreda 33 podobni, zlasti ker je te proizvode mogoče mešati in jih uživati skupaj, na primer v koktajlih, in drugič, na odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 4. maja 2011 (zadeva R 1632/2010‑1), v kateri je bilo ugotovljeno, da so alkoholne pijače (razen piv) in piva običajno predmet široke distribucije, da jih je mogoče šteti za dopolnjujoče, ker jih je mogoče občasno mešati, in da ni mogoče izključiti, da lahko piva in nekatere alkoholne pijače zlasti v nekaterih stopnjah trženja izvirajo iz istih podjetij.
32 V zvezi s posledicami spremembe opisa proizvodov, navedenih v prijavi znamke, tožeča stranka ni podala stališč.
33 Splošno sodišče v uvodu opozarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso dejstev, ki jih stranke niso predložile organom UUNT, ni več mogoče predložiti v tožbi pri sodišču. Splošno sodišče je namreč pozvano, naj presodi zakonitost odločbe odbora za pritožbe in s tem nadzoruje njegovo uporabo prava Skupnosti, zlasti glede dejstev, ki so bila predložena navedenemu odboru (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 18. julija 2006 v zadevi Rossi proti UUNT, C‑214/05 P, ZOdl., str. I‑7057, točka 50), nasprotno pa takega nadzora ne sme opraviti tako, da bi upoštevalo dejstva, ki so mu bila na novo predložena (glej sodbo Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul, C‑29/05 P, ZOdl., str. I‑2213, točka 54 in navedena sodna praksa).
34 Zato je treba ugoditi predlogu UUNT in tožeče stranke, naj Splošno sodišče ne upošteva novih dokazov, ki jih je intervenientka priložila k tožbi in k odgovoru na tožbo.
35 V zvezi s posledicami spremembe seznama proizvodov, navedenih v prijavi znamke, je treba priznati, da UUNT s trenutnim stališčem v bistvu predlaga Splošnemu sodišču, naj opravi nadzor zakonitosti v manjšem obsegu od tistega, ki se zahteva v tožbi.
36 Vendar Splošno sodišče meni, da je predlog UUNT upravičen zaradi delnega neobstoja predmeta spora, saj se ta spor dejansko nanaša zgolj na proizvode „tekila iz Mehike, alkoholni kotajli s tekilo iz Mehike in likerji s tekilo iz Mehike“, ki so – po zožitvi – navedeni v prijavi znamke. To tožeči stranki nikakor ne škodi, saj je seznam teh proizvodov krajši od seznama prvotno navedenih proizvodov, kot jih je odbor za pritožbe preučil v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka poleg tega predlogu UUNT ni ugovarjala, čeprav jo je Splošno sodišče povabilo, naj predloži stališča o dopisu UUNT z dne 14. februarja 2012.
37 V nadaljevanju te sodbe je treba torej besedilo „alkoholne pijače, ki jih označuje prijavljena znamka“ razumeti, kot da se nanaša zgolj na proizvode „tekila iz Mehike, alkoholni kotajli s tekilo iz Mehike in likerji s tekilo iz Mehike“.
38 Dodatno je treba opozoriti, da se v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ob ugovoru imetnika prejšnje znamke prijavljena znamka ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih označujeta znamki, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
39 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ob upoštevanju vseh dejavnikov, upoštevnih v obravnavani zadevi, zlasti medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
40 Za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujejo. Gre za kumulativna pogoja (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 22. januarja 2009 v zadevi Commercy proti UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, ZOdl., str. II‑43, točka 42 in navedena sodna praksa). Tako je treba, tudi če bi šlo za enakost z znakom, katerega razlikovalni učinek je še posebej močan, dokazati, da so si označeni proizvodi ali storitve podobni (glej zgoraj navedeno sodbo MEZZOPANE, točka 19 in navedena sodna praksa).
41 V obravnavani zadevi je treba edini razlog za razveljavitev preučiti ob upoštevanju teh načel.
42 Na prvem mestu v zvezi z opredelitvijo upoštevne javnosti ni treba grajati presoje odbora za pritožbe, navedene v točkah 18 in 41 izpodbijane odločbe (glej točko 11 zgoraj). Kot pravilna trdita UUNT in intervenientka, je namreč nepomembno, ali je upoštevna javnost opredeljena s sklicevanjem na povprečnega nemškega ali evropskega potrošnika. Poleg tega, ker tožeča stranka ni zatrjevala obstoja okoliščin, kot so posebne navade potrošnje v določenih državah članicah razen Nemčije, ki bi lahko vplivale na zaznavanje podobnosti proizvodov, je očitek odboru za pritožbe, da je napačno presodil upoštevno javnost, brezpredmeten.
43 Na drugem mestu je treba v zvezi s presojo podobnosti zadevnih proizvodov najprej opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo razmerje med njimi. Ti dejavniki vključujejo zlasti njihovo naravo, namen, uporabo in tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče proizvode (glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 23). Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so na primer distribucijski kanali zadevnih proizvodov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 11. julija 2007 v zadevi El Corte Inglés proti UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, ZOdl., str. II‑2579, točka 37 in navedena sodna praksa).
44 Prvič, v zvezi z očitkom tožeče stranke odboru za pritožbe, da je v točkah od 21 do 30 izpodbijane odločbe napačno presodil podobnost alkoholnih pijač, ki jih označuje prijavljena znamka, in proizvodov „piva“, ki jih označujeta prejšnji znamki, je treba v uvodu ugotoviti, da ta presoja smiselno zvesto sledi presoji podobnosti vina in piva, ki jo je opravilo Splošno sodišče v točkah od 63 do 68 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE.
45 Natančneje, Splošno sodišče je v zvezi s konkurenčnostjo vina in piva v točki 68 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča ugotovilo, da med nekaterimi vrstami vina in piva obstaja „določena stopnja zamenljivosti“, tako da je treba priznati, da so ti proizvodi v določeni meri konkurenčni.
46 Odbor za pritožbe je z izrecnim sklicevanjem na točko 68 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE in na v njej navedeno sodno prakso Sodišča v točki 28 izpodbijane odločbe prav tako potrdil, da sta vino in pivo „v določeni meri konkurenčna proizvoda“ in dodal, da „je mogoče reči enako za nekatere druge ‚alkoholne pijače‘ in ‚predhodno zmešane alkoholne koktajle‘“.
47 Dodatno je treba opozoriti, da odbor za pritožbe ni odkril nobenega upoštevnega dejavnika, zaradi katerega bi se morala primerjava proizvodov v obravnavani zadevi razlikovati od primerjave, ki jo je Splošno sodišče opravilo za vino in pivo v zgoraj navedeni sodbi MEZZOPANE.
48 Odbor za pritožbe je zato v točki 30 izpodbijane odločbe ugotovil, da v obravnavani zadevi primerjani proizvodi „niso konkurenčni in niso niti zamenljivi niti nadomestljivi niti dopolnjujoči“, in v isti točki sklenil, da ti proizvodi „niso podobni“.
49 V tem okviru je treba pojasniti, da je Splošno sodišče v točki 70 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE sicer res menilo, da obstaja „nizka stopnja podobnosti“ med vinom in pivom, vendar pa je to sodišče v svoji celoviti presoji verjetnosti zmede, ki jo je opravilo v točkah od 102 do 109 navedene sodbe, potrdilo presojo odbora za pritožbe in izrecno navedlo tudi, da je za vse zadevne proizvode mogoče ugotoviti „neobstoj podobnosti“. Splošno sodišče s to sodbo vsekakor potrjuje, da je treba ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov, ki oblikujejo razmerje med samimi proizvodi, kot so bili preučeni v točkah od 63 do 69 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE, za pivo in vino šteti, da v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 nista podobna.
50 Na podlagi tega pojasnila okoliščina, da je bil povprečni potrošnik v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba MEZZOPANE, povprečni avstrijski potrošnik, medtem ko je povprečni potrošnik v obravnavani zadevi potrošnik vseh držav, v katerih sta varovani prejšnji znamki, v obravnavani zadevi ni upoštevna iz razlogov, ki so navedeni že v točki 42 zgoraj.
51 Enako velja za okoliščino, da sta bila v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba MEZZOPANE, primerjana proizvoda pivo in vino, v obravnavani zadevi pa so primerjani proizvodi pivo in „tekila iz Mehike, alkoholni kotajli s tekilo iz Mehike in likerji s tekilo iz Mehike“. Nasprotno, razlike med temi proizvodi so glede vseh upoštevnih dejavnikov, ki oblikujejo razmerje med njimi, razločnejše in večje od razlik med pivom in vinom, ki jih je Splošno sodišče ugotovilo v navedeni zadevi, tako da je zaradi teh razlik še manj verjetno, da bi upoštevna javnost lahko mislila, da isto podjetje hkrati proizvaja in trži ti dve vrsti pijač.
52 Utemeljenosti te presoje ne more omajati nobena trditev tožeče stranke.
53 Kolikor te trditve temeljijo na novih dokazih iz priloge k tožbi, je treba opozoriti, da jih Splošno sodišče ne sme upoštevati, ker niso bili predloženi odboru za pritožbe in ne pomenijo znanega dejstva, ki bi ga to sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti (glej točko 33 zgoraj).
54 Dodatno je treba opozoriti, da tožeča stranka razen serije navedb, ki jih ni drugače utemeljila, pred Splošnim sodiščem ni podala nobene trditve, s katero bi lahko dokazala, da je bila pri presoji odbora za pritožbe storjena napaka. Glede tega je treba natančneje opozoriti, da čeprav v obravnavani zadevi primerjani proizvodi spadajo v isto splošno kategorijo pijač in natančneje v kategorijo alkoholnih pijač, se razlikujejo zlasti v njihovih osnovnih sestavinah, načinu njihove proizvodnje, barvi, vonju in okusu, tako da upoštevni potrošnik zazna, da so različne narave. Ti proizvodi običajno niso postavljeni v istih oddelkih delov supermarketov ali drugih prodajnih mest, namenjenih pijačam. V zvezi z njihovo uporabo je pomembna razlika med njimi ta, da pivo odžeja, kar za alkoholne pijače, ki jih označuje prijavljena znamka, običajno ne velja. Čeprav ni sporno, da se lahko ti proizvodi uživajo na istih krajih in v enakih okoliščinah ter se z njimi izpolnjuje ista potreba, na primer uživanje pijače ob obroku ali kot aperitiv, pa, kot je Splošno sodišče navedlo za pivo in vino v točki 66 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE, vseeno ne spadajo v isto družino alkoholnih pijač in jih povprečni potrošnik dojema kot različne proizvode.
55 Obstoj alkoholnih koktajlov, narejenih z mešanjem piva in drugih alkoholov, zlasti tekile, ne odpravi razlik med zgoraj navedenimi proizvodi, ker ta okoliščina velja za mnogo pijač, ki vseeno niso podobne (glej v tem smislu, v povezavi z rumom in kolo, sodbo Splošnega sodišča z dne 15. februarja 2005 v zadevi Lidl Stiftung proti UUNT – REWE-Zentral (LINDENHOF), T‑296/02, ZOdl., str. II‑563, točka 57).
56 Zaradi te okoliščine zadevni proizvodi iz razlogov, ki so bili navedeni v točki 67 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE in na katere je bilo opozorjeno v točki 27 izpodbijane odločbe, tudi niso dopolnjujoči. Dopolnjujoči so namreč proizvodi, med katerimi obstaja ozka zveza v tem smislu, da je eden neobhodno potreben ali pomemben za uporabo drugega (sodba Splošnega sodišča z dne 1. marca 2005 v zadevi Sergio Rossi proti UUNT – Sissi Rossi (SISSI ROSSI), T‑169/03, ZOdl., str. II‑685, točka 60). V obravnavani zadevi alkoholne pijače, ki jih označuje prijavljena znamka, niso niti neobhodno potrebne niti pomembne za uporabo piva in obratno. Poleg tega v spisu ni nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da bi bil kupec enega od teh proizvodov posebej napeljan k nakupu drugega.
57 V zvezi s konkurenčnostjo proizvodov v obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je ta občutno manjša od tiste, ki je za pivo in vino ugotovljena v točki 68 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE, in da jo je zato odbor za pritožbe v točki 28 izpodbijane odločbe primerno upošteval. Splošno sodišče je namreč v točki 68 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE določeno konkurenčnost med pivom in vinom potrdilo na podlagi okoliščine, da v skladu s sodno prakso Sodišča, ki ni s področja znamke Skupnosti, vino in pivo v določeni meri zadovoljita iste potrebe, tako da je treba priznati, da med njima obstaja določena stopnja zamenljivosti. Vendar je Sodišče pojasnilo, kar je poudarilo tudi Splošno sodišče, da je treba ob upoštevanju velikih razlik v kakovosti in ceni med vrstami vina odločilno konkurenčno razmerje med pivom, priljubljeno pijačo široke potrošnje, in vinom ugotoviti glede vin, ki so najbolj dostopna širši javnosti, ki so navadno manj močna in cenejša (sodba Sodišča z dne 9. julija 1987 v zadevi Komisija proti Belgiji, 356/85, Recueil, str. 3299, točka 10; glej tudi sodbi Sodišča z dne 12. julija 1983 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu, 170/78, Recueil, str. 2265, točka 8, in z dne 17. junija 1999 v zadevi Socridis, C‑166/98, Recueil, str. I‑3791, točka 18). Alkoholne pijače, ki jih označuje prijavljena znamka, so običajno bistveno močnejše in občutno dražje od vin, ki so „najbolj dostopna širši javnosti“, tako da presoje Sodišča ni mogoče uporabiti v tej zadevi.
58 V zvezi z odločbo oddelka za ugovore UUNT z dne 26. julija 2011 v zadevi B 1752545 – „Don Angel“ in odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 4. maja 2011 v zadevi R 1632/2010‑1, na kateri se sklicuje tožeča stranka, je treba najprej ugotoviti, da zgolj prikazujeta obstoj ne povsem usklajene prakse odločanja znotraj UUNT. Kot trdi intervenientka, sta namreč ti odločbi v neskladju z odločbo oddelka za ugovore z dne 16. januarja 2008 v zadevi B 767741 v zvezi s postopkom z ugovorom med istima strankama zaradi zahteve za registracijo besedne znamke MATADOR, ki označuje iste proizvode in zoper katero tožeča stranka ni vložila pritožbe.
59 Po tem pojasnilu je treba opozoriti, da mora UUNT svoje pristojnosti izvajati v skladu s splošnimi načeli prava Unije, kot sta načelo enakega obravnavanja in načelo dobrega upravljanja.
60 Glede na ti načeli mora UUNT v okviru preizkusa zahteve za registracijo znamke Skupnosti upoštevati odločbe, ki so že bile sprejete o podobnih zahtevah, in posvetiti posebno pozornost vprašanju, ali je treba odločiti v enakem smislu (glej sodbo Sodišča z dne 10. marca 2011 v zadevi Agencja Wydawnicza Technopol proti UUNT, C‑51/10 P, ZOdl., str. I‑1541, točka 74 in navedena sodna praksa).
61 Vendar pa morata biti načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja usklajeni s spoštovanjem zakonitosti.
62 Zato se stranka v postopku pred UUNT ne more v svojo korist sklicevati na morebitno nezakonitost, ki je bila storjena v korist druge osebe, da bi dosegla sprejetje enake odločbe (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Agencja Wydawnicza Technopol proti UUNT, točka 76 in navedena sodna praksa).
63 Vsekakor Splošno sodišče – v nasprotju s tem, kar sta odločila oddelek za ugovore in odbor za pritožbe UUNT v odločbah, na kateri se sklicuje tožeča stranka (v zvezi s pivom in nekaterimi drugimi alkoholnimi pijačami), a tako kot je bilo razsojeno v zgoraj navedeni sodbi MEZZOPANE (v zvezi s pivom in vinom) – ugotavlja, da proizvodi v obravnavani zadevi niso dopolnjujoči v smislu sodne prakse (glej točko 56 zgoraj). Kot je že bilo navedeno v tej zadevi, te ugotovitve ne omaja okoliščina, da je mogoče te proizvode priložnostno mešati in uživati skupaj, zaradi česar sta oddelek za ugovore in odbor za pritožbe v odločbah, na kateri se sklicuje tožeča stranka, napačno sklepala na razmerje dopolnjevanja.
64 Drugič, v zvezi z očitkom tožeče stranke odboru za pritožbe, da je v točkah od 32 do 40 izpodbijane odločbe napačno presodil podobnost med alkoholnimi pijačami, ki jih označuje prijavljena znamka, in proizvodi „mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“, ki jih označujeta prejšnji znamki, je treba prav tako najprej ugotoviti, da je ta presoja smiselno povsem skladna s presojo podobnosti med vinom ter mineralnimi vodami in sodavicami ter drugimi brezalkoholnimi pijačami, sirupi in drugimi pripravki za proizvodnjo pijač in mešanimi pijačami iz limonade, ki jo je Splošno sodišče opravilo v točkah od 79 do 91 zgoraj navedene sodbe MEZZOPANE, tako da je mogoče ugotovitve Splošnega sodišča o primerjavi teh proizvodov iz navedene sodbe uporabiti v okoliščinah obravnavane zadeve.
65 Okoliščina, da je bil povprečni potrošnik v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba MEZZOPANE, povprečni nemški potrošnik, medtem ko je povprečni potrošnik v obravnavani zadevi povprečni potrošnik v vseh državah, v katerih sta varovani prejšnji znamki, v obravnavani zadevi ni pomembna, ker je mogoče ugotovitve iz točk 80 in 81 navedene sodbe uporabiti tudi za povprečne potrošnike vseh drugih zadevnih držav.
66 Enako velja za okoliščino, ki jo navaja tožeča stranka, da z zadevnimi alkoholnimi pijačami drugače kot v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba MEZZOPANE, ni zajeto vino, ampak pijače na osnovi tekile. Zaradi te okoliščine zgoraj navedena sodba MEZZOPANE ni neupoštevna za obravnavano zadevo, ampak je nasprotno njena upoštevnost še večja. Kot je bilo namreč zgoraj v točki 51 že navedeno za pivo in vino, so razlike med proizvodi v obravnavani zadevi glede vseh upoštevnih dejavnikov, ki oblikujejo razmerje med njimi, veliko večje od razlik med vinom in brezalkoholnimi pijačami, ki jih je Splošno sodišče ugotovilo v navedeni zadevi, tako da je zaradi teh razlik še manj verjetno, da bi upoštevna javnost lahko mislila, da isto podjetje hkrati proizvaja in trži ti dve vrsti pijač.
67 Utemeljenosti te presoje ne more omajati nobena trditev tožeče stranke.
68 Kolikor te trditve temeljijo na novih dokazih, ki so priloženi k tožbi, je treba opozoriti, da jih Splošno sodišče ne sme upoštevati, ker niso bili predloženi odboru za pritožbe in ne pomenijo znanega dejstva, ki bi ga to sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti (glej točko 33 zgoraj).
69 Dodatno je treba opozoriti, da tožeča stranka razen serije navedb, ki jih ni utemeljila, pred Splošnim sodiščem ni podala nobene trditve, s katero bi lahko dokazala, da je bila pri presoji odbora za pritožbe storjena napaka, zlasti kar zadeva odločilnost razlike v naravi teh proizvodov na podlagi vsebnosti alkohola in konkurenčno ali dopolnjujoče razmerje med njimi.
70 Obstoj alkoholnih koktajlov in „vnaprej pripravljenih mešanic pijač“, v katerih so alkoholne pijače zmešane z brezalkoholno sestavino, ne odpravi bistvenih razlik med temi proizvodi iz razlogov, ki so bili navedeni že zgoraj v točki 55. Poleg tega intervenientka pravilno opozarja, da podjetja, ki svoje alkoholne pijače ponujajo z brezalkoholno sestavino, da bi jih prodajala kot „vnaprej pripravljene mešanice pijač“, te sestavine ne prodajajo ločeno in pod isto znamko kot zadevno alkoholno pijačo ali pod podobno znamko.
71 Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba ugotoviti, da elementi razlike močno prevladajo nad elementi podobnosti zadevnih proizvodov, in posledično potrditi presojo odbora za pritožbe iz točk 29, 30, 39 in 40 izpodbijane odločbe.
72 Zaradi uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 je treba ugotoviti tudi, da so ugotovljene razlike med zadevnimi proizvodi takšne, da same po sebi izključujejo možnost verjetnosti zmede, in posledično potrditi presojo odbora za pritožbe iz točk od 42 do 44 izpodbijane odločbe.
73 Ker je bilo ugotovljeno, da si proizvodi v obravnavani zadevi niso podobni, je treba tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev tega člena, zavrniti kot neutemeljen in skupaj z njim kot neutemeljeno zavrniti tožbo v celoti, ne da bi se bilo treba izreči o enakosti ali podobnosti nasprotujočih si znakov.
Stroški
74 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V skladu s členom 87(6) Poslovnika Splošno sodišče v primeru ustavitve postopka o stroških odloči po svoji presoji.
75 Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogoma UUNT in intervenientke naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi njune stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat)
razsodilo:
1. Postopek se v delu, v katerem se nanaša na razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 13. oktobra 2010 (zadeva R 1162/2009‑2), ker je ta dovolil registracijo prijavljene znamke za proizvode „alkoholne pijače“, ustavi.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Mustafa Yilmaz nosi svoje stroške in stroške, ki sta jih priglasila UUNT in družba Tequila Cuervo, SA de CV.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 3. oktobra 2012.
Podpisi