Tožba, vložena 29. decembra 2010 - Interspeed proti Komisiji

(Zadeva T-587/10)

Jezik postopka: slovenščina

Stranki

Tožeča stranka: Interspeed Holding Kompanija, A.D. (Beograd, Republika Srbija) (pooblaščenec dr. Marko Bošnjak, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke:

-    tožena stranka naj bo obsojena na plačilo odškodnine tožeči stranki zaradi izgubljenega dobička, izgubljenega dohodka in zmanjšanja vrednosti premoženja v skupni višini 131.879.601 EUR z dodatnimi pripadki, ki obsegajo zamudne obresti na vloženi odškodninski zahtevek od dneva vložitve te tožbe do plačila, in

-    toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve:

Tožeča stranka s tožbo na podlagi členov 256 in 268 Pogodbe o delovanju Evropske unije predlaga, naj Splošno sodišče toženo stranko obsodi na plačilo odškodnine tožeči stranki zaradi izgubljenega dobička, izgubljenega dohodka in zmanjšanja vrednosti premoženja v skupni višini 131.879.601 EUR z dodatnimi pripadki, ki obsegajo zamudne obresti na vloženi odškodninski zahtevek od dneva vložitve te tožbe do plačila in se izračunajo na podlagi obrestne mere, ki jo je za zadevno obdobje določila Evropska centralna banka za operacije glavnega financiranja, povečane za dve točki, ter odvetniške in druge sodne stroške tožeče stranke, ki jih bo priglasil v tem postopku.

Če Splošno sodišče zahtevku tožeče stranke ne bi ugodilo, tožeča stranka predlaga, naj Splošno sodišče glede stroškov postopka na podlagi določbe 87(3) člena Poslovnika odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožeča stranka za utemeljitev tožbe navaja naslednje tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Evropska agencija za obnovo (v nadaljevanju: EAO) ravnala nezakonito, ker je:

19. decembra 2006 razpisala tender;

22. decembra 2006 razpisala oglas za izbiro izvajalca del na območju mejnega prehoda Preševo;

10. maja 2007 sklenila pogodbo za izvajanje del na mejnem prehodu Preševo št. 04SERO 1105004;

plačala projektiranje rekonstrukcije mejnega prehoda Preševo;

izbrala in plačala izvajalca del Putevi Užice A.D.;

izbrala in imenovala nadzorni organ EGI S BCEOM International s.a. za izvajanje rekonstrukcije in plačala ta nadzor v višini 180.850 EUR po pogodbi o rekonstrukciji in nadzoru št. 06SERO 1102/008-1713 81 z dne 16. decembra 2008 ter pogodbi št. 04SERO 1105/00 1-162954 z dne 24. septembra 2004 s pogodbeno vrednostjo 606.276,39 EUR;

kupila opremo za mejni prehod (zabojniki, zapornice ipd.);

nastopala kot investitor rekonstrukcije in neposredno koordinirala ter spremljala svojo investicijo prek svojega urada v Beogradu.

Tožeča stranka tudi trdi, da je na podlagi omenjenih ravnanj EAO nedopustno posegla v njena legitimna in pravno zavarovana pričakovanja in upravičenja, ki jih je tožeča stranka lahko izvrševala do decembra 2007 (kolikor se to nanaša na prodajalno) oziroma do 7. maja 2009 (kolikor se to nanaša na upravičenja v okviru blagovno-carinskega terminala) in ki pomenijo izraz pravice do mirnega uživanja premoženja, ki je ena od temeljnih pravic, ki je med drugim zagotovljena s členom 1 Protokola št. 1 h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da je omenjeno ravnanje EAO pomenilo očitno in resno kršitev splošnih pravnih načel, ki so v tej konkretni zadevi predvsem načelo zakonitih pričakovanj, pravica do mirnega uživanja premoženja, načelo sorazmernosti in načelo preglednosti. Na očitnost in resnost kršitve kaže med drugim višina škode, ki jo je utrpel tožnik.

Drugič, tožeča stranka trdi, da ji je zaradi ravnanja EAO nastala premoženjska škoda zaradi:

izgubljenega dobička zaradi nemožnosti pridobivanja prihodkov na blagovno carinskem-terminalu, pri čemer ta škoda znaša 56.838.141 EUR;

izgubljenega dobička zaradi nemožnosti pridobivanja prihodkov od prodajalne na območju mejnega prehoda Preševo, pri čemer ta škoda znaša 46.800.000 EUR;

izgubljenega dohodka zaradi nemožnosti pridobivanja najemnine in drugih prihodkov iz nakupovalnega središča v neposredni bližini mejnega prehoda Preševo, pri čemer ta škoda znaša 42.681.600 EUR.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je škoda, ki jo je utrpela, nedvomno posledica "rekonstrukcijskih" dejavnosti na območju mejnega prehoda Preševo, ki jih je načrtovala in sprožila EAO.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da je bila EAO v celoti seznanjena z dejstvom, da je tožeča stranka imetnik zgoraj navedenih pravic na območju mejnega prehoda Preševo, tako da je vedoma posegla v pravice tožeče stranke.

____________