Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
JEANA RICHARDA DE LA TOURA,
predstavljeni 7. maja 2024(1)
Zadeva C‑4/23 [Mirin](i)
M.-A. A.
proti
Direcţia de Evidenţă a Persoanelor Cluj, Serviciul stare civilă
Direcţia pentru Evidenţa Persoanelor şi Administrarea Bazelor de Date din Ministerul Afacerilor Interne,
Municipiul Cluj-Napoca,
ob udeležbi
Asociaţia Accept,
Consiliul Naţional pentru Combaterea Discriminării
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Judecătoria Sectorului 6 Bucureşti (prvostopenjsko sodišče za šesto okrožje v Bukarešti, Romunija))
„Predhodno odločanje – Državljanstvo Unije – Člen 21(1) PDEU – Pravica do prostega gibanja in prebivanja v državah članicah – Državljan, ki prebiva v Združenem kraljestvu in ima državljanstvo te države in države članice – Zavrnitev organov te druge države, da v rojstnem listu navedejo spremembi imena in spola, ki sta bili zakonito pridobljeni v prvi državi – Nacionalna ureditev, ki dopušča spremembo listine o osebnem stanju le na podlagi pravnomočne sodne odločbe – Vpliv izstopa Združenega kraljestva iz Unije“
I. Uvod
1. Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2 PEU, členov 18, 20 in 21 PDEU ter členov 1, 7, 20, 21 in 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(2).
2. Ta predlog je bil vložen v okviru spora med osebo z državljanstvom Romunije in nacionalnimi organi te države članice, pristojnimi za vodenje matičnih registrov in upravljanje osebne identifikacijske številke,(3) ker so zavrnili priznanje njenega novega imena in spolne identitete(4), ki sta bila pridobljena(5) v Združenem kraljestvu, katerega državljanstvo še ima ta oseba, in njun vpis v njen rojstni list.
3. S to zadevo se Sodišču ponuja priložnost, da pojasni področje uporabe svojih odločb o priznanju osebnega statusa državljanov Unije, ki temeljijo na členu 21 PDEU, v mejah pristojnosti držav članic na področju osebnega stanja in statusa oseb.
II. Pravni okvir
A. Sporazum o izstopu
4. V četrtem in osmem odstavku preambule Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo,(6) ki je bil sprejet 17. oktobra 2019 in je začel veljati 1. februarja 2020 ter je bil odobren s Sklepom Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020,(7) je navedeno:
„OB SKLICEVANJU na to, da na podlagi člena 50 PEU v povezavi s členom 106a Pogodbe Euratom ter v skladu z ureditvijo iz tega sporazuma pravo Unije in Euratoma v celoti preneha veljati za Združeno kraljestvo od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma;
[…]
OB UPOŠTEVANJU, da je v interesu Unije in Združenega kraljestva, da določita prehodno obdobje ali obdobje izvajanja, v katerem bi se moralo pravo Unije, vključno z mednarodnimi sporazumi, […], uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem, in načeloma z enakim učinkom, kar zadeva države članice, da bi se preprečile motnje v obdobju pogajanj o sporazumih o prihodnjih odnosih.“
5. Člen 126 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Prehodno obdobje“, ki je v četrtem delu tega sporazuma, ki se nanaša na „[p]rehod“, določa:
„Prehodno obdobje oziroma obdobje izvajanja se začne na datum začetka veljavnosti tega sporazuma in konča 31. decembra 2020.“
6. Člen 127 tega sporazuma, naslovljen „Obseg prehoda“, v odstavku 1, prvi pododstavek, in odstavku 6 določa:
„1. Če ni s tem sporazumom določeno drugače, se v prehodnem obdobju za Združeno kraljestvo in v njem uporablja pravo Unije.
[…]
6. Če ni s tem sporazumom določeno drugače, se v prehodnem obdobju vsa sklicevanja na države članice v pravu Unije, ki se uporablja na podlagi odstavka 1, med drugim tudi kot ga izvajajo in uporabljajo države članice, razumejo, kot da vključujejo Združeno kraljestvo.“
B. Romunsko pravo
7. Člen 9 Legea nr. 119/1996 cu privire la actele de stare civilă (zakon št. 119/1996 o matičnem registru)(8) z dne 16. oktobra 1996 (v nadaljevanju: zakon št. 119/1996) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:
„Če matičar ali uradnik, ki opravlja naloge na področju osebnih stanj, zavrne sestavo listine ali vpis podatkov, ki je v njegovi pristojnosti, lahko oškodovanec v skladu z zakonom vloži tožbo pri pristojnem sodišču.“
8. Člen 43 tega zakona določa:
„V rojstni list in, kjer je to ustrezno, v poročni list ali mrliški list se podatki v zvezi s spremembo osebnega stanja osebe vpišejo v naslednjih primerih:
[…]
(f) sprememba imena;
[…]
(i) sprememba spola po pravnomočnosti sodne odločbe.“
9. Člen 57(1) navedenega zakona določa:
„Listine o osebnem stanju in podatke, ki jih te listine vsebujejo, je mogoče razveljaviti, dopolniti ali spremeniti le na podlagi pravnomočne sodne odločbe.“
10. V skladu s členi 1, 2 in 10 ter naslednjimi zakona št. 119/1996 organi, ki so pristojni za vodenje matičnih registrov, izdajo rojstne liste, poročne liste ali mrliške liste na podlagi listin o osebnem stanju, ki jih hranijo, pri čemer jih ne reproducirajo v celoti.
11. Člen 4(2)(l) Ordonanța Guvernului nr. 41/2003 privind dobândirea și schimbarea pe cale administrativă a numelor persoanelor fizice (uredba vlade št. 41/2003 o pridobivanju in upravni spremembi imen fizičnih oseb)(9) z dne 30. januarja 2003 je določal:
„Zahteve za spremembo imena se štejejo za utemeljene v naslednjih primerih:
[…]
(l) če je bila sprememba spola osebe potrjena s pravnomočno in dokončno sodno odločbo in oseba zaprosi za ime, ki ustreza tej spremembi, tako da predloži zdravniško-pravni dokument, v katerem je naveden njen spol.“
12. Člen 131(2) metodologije, ki je bila odobrena z Hotărârea Guvernului nr. 64/2011 pentru aprobarea Metodologiei cu privire la aplicarea unitară a dispozițiilor în materie de stare civilă (sklep vlade št. 64/2011 o potrditvi metodologije za enotno uporabo določb na področju osebnih stanj) z dne 26. januarja 2011 določa:
„Osebna identifikacijska številka se dodeli na podlagi podatkov o spolu in datumu rojstva, ki so vpisani v rojstnem listu.“
13. Ta osebna identifikacijska številka se vpiše v listine o osebnem stanju(10).
14. V skladu z romunskimi predpisi o izdaji osebnih izkaznic in potnih listov(11) so v te dokumente vpisani med drugim priimek, ime, spol in osebna identifikacijska številka njihovih imetnikov. Spremembe teh podatkov, ki so izvedene v tujini, v Romuniji ne morejo imeti učinka, če jih predhodno ne vpišejo uradi za osebna stanja ob izdaji potnega lista v primeru spremembe imena in priimka ali osebne izkaznice v primeru spremembe podatkov o osebnem stanju. V skladu s členom 19(i) nujne uredbe vlade št. 97/2005 javna služba, pristojna za matični register, v primeru spremembe spola izda nov osebni dokument.
C. Pravo Združenega kraljestva
15. V skladu s členom 2(1) in členom 3 Gender Recognition Act 2004 (zakon o priznanju spola iz leta 2004), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari,(12) se mora oseba, ki je starejša od 18 let, za pravno priznanje spola, ki ga je izbrala, obrniti na komisijo za priznanje spola, ki preuči dokazila, ki jih oseba predloži za pridobitev potrdila o priznanju spola(13). To sta, prvič, diagnoza spolne disforije, ki jo postavi zdravnik ali psiholog, specializiran za to področje, in drugič, uradna izjava osebe, da je vsaj dve leti živela v privzetem spolu in da namerava v privzetem spolu živeti do konca svojega življenja.
16. Člen 9(1) tega zakona določa, da izdaja neomejenega GRC pomeni polnopravno priznavanje privzetega spola prosilca v vseh vidikih. Vendar ga ni mogoče uporabiti kot sredstvo za identifikacijo.(14)
17. V skladu z Enrolment of Deeds (Change of Name) Regulations 1994 (predpisi o vpisu listin (sprememba imena) iz leta 1994)(15) lahko državljan Commonwealtha spremeni svoje ime ali priimek s preprosto izjavo, to je deed poll, ki jo lahko osebe, stare 18 let ali več, evidentirajo v tajništvu High Court of Justice (England & Wales), King's Bench Division (višje sodišče (Anglija in Wales), oddelek King’s Bench, Združeno kraljestvo). V tem primeru je ta izjava objavljena v The London Gazette. To evidentiranje ni obvezno, saj je spremembo imena mogoče dokazati s kakršnim koli pravnim sredstvom.
III. Dejansko stanje spora o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
18. Tožeča stranka, romunski državljan,(16) je bila 24. avgusta 1992 v občini Cluj-Napoca (Romunija) ob rojstvu vpisana kot ženska.
19. Potem ko se je tožeča stranka leta 2008 s starši preselila v Združeno kraljestvo, je 21. aprila 2016 z naturalizacijo pridobila britansko državljanstvo. Od takrat ima dvojno državljanstvo, romunsko in britansko.
20. Tožeča stranka je 21. februarja 2017 v skladu s postopkom deed poll spremenila svoje ime in način naslavljanja, tako da se jo je namesto kot žensko naslavljalo kot moškega.
21. Ko je opravila to formalnost, je zamenjala nekatere uradne dokumente, ki so jih izdali britanski organi, in sicer vozniško dovoljenje in potni list.
22. Tožeča stranka je 29. junija 2020 v Združenem kraljestvu pridobila potrdilo o priznanju spola „Gender Recognition Certificate“ (GRC), to je listino, ki potrjuje njeno moško spolno identiteto.
23. Tožeča stranka je maja 2021 na podlagi obeh dokumentov, pridobljenih v Združenem kraljestvu, to je listin deed poll in GRC, zaprosila urad za osebna stanja v Cluju, naj v njen rojstni list vpiše podatke o spremembi njenega imena, spola in osebne identifikacijske številke, da bo iz njega razvidno, da je moškega spola, in ji izda nov rojstni list s temi novimi podatki.
24. Ker je navedeni urad to vlogo zavrnil, je tožeča stranka 14. septembra 2021 pri Judecătoria Sectorului 6 Bucureşti (prvostopenjsko sodišče za šesto okrožje v Bukarešti, Romunija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo, ki je vsebovala enake predloge, zoper urad za osebna stanja v Cluju, direkcijo za matični register in upravljanje podatkovnih zbirk ministrstva za notranje zadeve ter občino Cluj‑Napoca.
25. Tožeča stranka predložitvenemu sodišču predlaga, naj odredi uskladitev njenega rojstnega lista z njeno spolno identiteto, ki je bila pravnomočno priznana v Združenem kraljestvu. Zahteva neposredno uporabo prava Unije, zlasti pravice vsakega državljana Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju Unije, da bi lahko to pravico neovirano uresničevala na podlagi potne listine, ki je skladna z njeno moško spolno identiteto. Po njenih navedbah naj bi bila zaradi obveznosti, da v Romuniji začne nov sodni postopek za neposredno potrditev spremembe spola, izpostavljena tveganju, da bi bila v tem postopku sprejeta rešitev, ki bi bila v nasprotju z rešitvijo, ki so jo sprejeli britanski organi, saj je Evropsko sodišče za človekove pravice(17) že razsodilo, da romunski postopek ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in predvidljivosti(18).
26. Toženi romunski organi trdijo, da tožeča stranka s tožbo zahteva priznanje svojega novega osebnega družbenega statusa, ki izhaja iz sprememb, izvedenih v tujini. V skladu s členom 43(i) zakona št. 119/1996 pa naj bi se v primeru spremembe spola podatki v zvezi s spremembami osebnega stanja v rojstne liste vpisali na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
27. V tem postopku je bil k intervenciji pozvan Consiliul Naţional pentru Combaterea Discriminării (nacionalni svet za boj proti diskriminaciji, Romunija), ugodeno pa je bilo tudi dodatnemu predlogu za intervencijo v podporo tožeči stranki, ki ga je vložilo Asociația Accept (združenje Accept).
28. Predložitveno sodišče se najprej sklicuje na upoštevno sodno prakso Sodišča, med drugim na sodbe z dne 2. oktobra 2003, Garcia Avello;(19) z dne 14. oktobra 2008, Grunkin in Paul;(20) z dne 8. junija 2017, Freitag,(21) in z dne 14. decembra 2021, Stolichna obshtina, rajon „Pancharevo“,(22) nato pa je izrazilo dvom glede skladnosti nacionalne ureditve s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije, saj mora zadevna stranka v skladu s to ureditvijo začeti nov sodni postopek v eni od držav članic, katere državljanstvo ima, čeprav je že uspešno zaključila postopek v drugi državi članici, katere državljanstvo tudi ima, ne glede na naravo postopka v zadnjenavedeni državi in zlasti ne glede na to, ali gre za sodni ali upravni postopek.
29. Nazadnje, to sodišče meni, da je rešitev spora o glavni stvari odvisna tudi od pojasnitve posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Natančneje, če je odgovor na njegovo prvo vprašanje pritrdilen, bi bilo treba pojasniti, ali mora država članica priznati pravne učinke postopka spremembe spola, ki je bil sprožen v državi, ki je bila ob začetku tega postopka država članica, vendar je do zaključka navedenega postopka že izstopila iz Unije.
30. V teh okoliščinah je Judecătoria Sectorului 6 București (prvostopenjsko sodišče za šesto okrožje v Bukarešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali dejstvo, da člen 43(i) in člen 57 [zakona št. 119/1996] ne dopuščata, da bi se v matični register vpisala sprememba podatkov v zvezi s spolom ali osebnim imenom, ki jo je transspolni moški z dvojnim državljanstvom (to je z državljanstvom Romunije in druge države članice) na podlagi postopka za pravno priznanje spremembe spola uredil v drugi državi članici, in temu romunskemu državljanu nalagata, da v Romuniji zoper krajevno enoto matičnega urada že na samem začetku sproži ločen sodni postopek, pri čemer je [ESČP] ugotovilo, da ta postopek ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in predvidljivosti ([sodba X in Y proti Romuniji]) in da lahko privede do izdaje odločbe, ki je v nasprotju z odločbo, sprejeto v drugi državi članici, onemogoča uresničevanje pravice do državljanstva Unije (člen 20 [PDEU]) in/ali pravice državljana Unije do prostega gibanja in prebivanja (člen 21 [PDEU] in člen 45 [Listine]) ob upoštevanju načel človekovega dostojanstva, enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije (člen 2 [PEU], člen 18 [PDEU] ter členi 1, 20 in 21 [Listine]) ter ob spoštovanju pravice do zasebnega in družinskega življenja (člen 7 [Listine])?
2. Ali izstop [Združenega kraljestva] iz Evropske unije vpliva na odgovor na prvo vprašanje, zlasti (i) če se je postopek za spremembo osebnega stanja začel pred izstopom te države iz Evropske unije in se je končal v prehodnem obdobju, ter (ii) ali izstop te države iz Evropske unije pomeni, da lahko oseba pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, vključno s pravico do prostega gibanja in prebivanja, uveljavlja zgolj na podlagi romunskega osebnega dokumenta ali potne listine, ki v nasprotju s spolno identiteto, ki je že bila pravno priznana, vsebuje podatke, iz katerih je razvidno, da gre za osebo ženskega spola z ženskim osebnim imenom?“
31. Pisna stališča so predložili tožeča stranka in združenje Accept, občina Cluj‑Napoca, romunska, nemška, grška, madžarska, nizozemska in poljska vlada ter Komisija. Tožeča stranka in združenje Accept, nemška, madžarska, nizozemska in poljska vlada ter Komisija so na obravnavi 23. januarja 2024 odgovorili na vprašanja za ustni odgovor, ki jih je postavilo Sodišče.
IV. Analiza
32. Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na vlogo za vpis spremembe imena in spola v rojstni list na podlagi listin, ki so bile evidentirane v Združenem kraljestvu, in sicer ena pred izstopom te države iz Unije, druga pa pred koncem prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu. Tožeča stranka, državljan Združenega kraljestva, kjer prebiva, in Romunije, kjer se je rodil, trdi, da ji bo izdaja potne listine, ki je v skladu z njeno spolno identiteto, omogočila, da bo kot državljan Unije uresničevala pravico do prostega gibanja in prebivanja v njej.
33. Predložitveno sodišče se zato na eni strani sprašuje, ali je to, da se državljanu Unije zavrne priznanje – za namen posodobitve njegovega rojstnega lista – sprememb njegove identitete, pridobljenih v državi, v kateri se je tedaj uporabljalo pravo Unije, utemeljeno z vidika prava Unije. Na drugi strani želi, da Sodišče pojasni, kakšne so posledice izstopa Združenega kraljestva iz Unije.
A. Povezava položaja, v katerem državljan Unije zahteva vpis svoje spolne identitete v svoj rojstni list, s pravom Unije
34. V sedanjem stanju prava Unije ni nobene ureditve ali sodne prakse, s katero bi bila urejena vprašanja v zvezi s spreminjanjem podatkov o spolu ali spolni identiteti v listinah o osebnem stanju v državi članici, v kateri se je državljan Unije rodil, na podlagi listin, izdanih – ali odločb, sprejetih – v drugi državi članici.
35. Spomniti je namreč treba, prvič, da se ne uporablja nobena uredba o sodelovanju v civilnih zadevah. Osebno stanje je izrecno izključeno s področja uporabe Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,(23) in sicer od Konvencije o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(24). Predmet spora prav tako ne spada na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000.(25)
36. Poleg tega, čeprav je zakonodajalec Unije posredoval, da bi olajšal pretok listin o osebnem stanju, ni obravnaval njihovih učinkov, kot je razvidno iz naslova Uredbe (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012.(26) Ta uredba, katere pravna podlaga je zlasti člen 21(2) PDEU, določa večjezične obrazce in splošno oprostitev legalizacije v Uniji. Vprašanje posodabljanja nacionalnih matičnih registrov ni obravnavano, čeprav je bilo obravnavano v točki 4 Zelene knjige Komisije „Manj upravnih formalnosti za državljane: spodbujanje prostega pretoka javnih listin in priznavanje pravnih učinkov listin o osebnem stanju“(27).
37. Drugič, ustaljena sodna praksa Sodišča na področju osebnih stanj se nanaša le na priimek in ime, vpisana v listinah o osebnem stanju. Sodišče je razsodilo, da čeprav so pravila o vpisu teh elementov identitete osebe v pristojnosti držav članic, morajo te pri izvrševanju te pristojnosti kljub temu spoštovati pravo Unije in, natančneje, določbe Pogodbe DEU, ki se nanašajo na pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je priznana vsem državljanom Unije.(28)
38. Tretjič, Sodišče je opozorilo, da je „osebno stanje, v katero spadajo pravila o zakonski zvezi ter o razmerjih med starši in otroki, področje, ki spada v pristojnost držav članic, pravo Unije pa v to pristojnost ne posega. Države članice se tako prosto odločijo, ali bodo v nacionalnem pravu za osebe istega spola predvidele zakonsko zvezo in starševstvo ali ne. Vendar mora vsaka država članica pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo Unije, zlasti določbe Pogodbe DEU o svoboščini prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, priznani vsakemu državljanu Unije, tako da v ta namen prizna osebno stanje, ki je bilo ugotovljeno v drugi državi članici v skladu z njenim pravom“.(29)
39. Tako v skladu s to ustaljeno sodno prakso povezava s pravom Unije obstaja pri osebah, ki so državljani ene države članice in zakonito prebivajo na ozemlju druge države članice.(30) Zato se lahko vsak državljan Unije v tem položaju sklicuje na pravice, ki jih ima zaradi tega statusa, zlasti na pravice iz člena 21(1) PDEU, in to po potrebi tudi proti svoji izvorni državi članici.(31)
40. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka kot državljan Unije uresničevala svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja v državi članici, ki ni njena izvorna država članica, v skladu s členom 21 PDEU in da je pridobila državljanstvo prvonavedene države.
41. Poleg tega ta tožeča stranka v svoji izvorni državi članici uveljavlja pravice, ki jih je pridobila po tem, ko je uresničevala svojo pravico do prostega gibanja v Združenem kraljestvu, ki je bilo tedaj država članica Unije. Nazadnje, ker ta država nima več tega statusa, tožeča stranka pričakuje, da se bo po ozemlju Unije lahko prosto gibala kot državljan Unije le na podlagi svojega romunskega državljanstva z romunskimi osebnimi in potnimi listinami.(32)
42. Položaj tožeče stranke torej spada na področje uporabe prava Unije. Ali je to analizo vendarle mogoče izpodbiti z dejstvom, da je svoje pravice v Romuniji uveljavljala po izstopu Združenega kraljestva iz Unije?
B. Vpliv Sporazuma o izstopu
43. Na prvem mestu, spomniti je treba, da:
– je Združeno kraljestvo 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter
– v skladu s členom 2(e) Sporazuma o izstopu v povezavi z njegovim členom 126 ta sporazum določa prehodno obdobje od 1. februarja 2020, ko je začel veljati ta sporazum, do 31. decembra 2020. V tem obdobju se je pravo Unije v skladu s členom 127(1), prvi pododstavek, navedenega sporazuma uporabljalo za Združeno kraljestvo in v njem, razen če je bilo s tem sporazumom določeno drugače.
44. Na drugem mestu, ugotavljam, da:
– nobena določba Sporazuma o izstopu ne določa odstopanja od načela iz tega člena 127 v zvezi z določbami prava Unije, ki se uporabljajo v postopku v glavni stvari, in
– se v obravnavani zadevi v drugi državi članici uveljavljajo učinki uresničevanja svobode gibanja v Združenem kraljestvu, ki so nastali pred izstopom te države članice iz Unije oziroma pred koncem prehodnega obdobja. Dne 21. februarja 2017 sta bila namreč po postopku deed poll spremenjena ime in način naslavljanja tožeče stranke v postopku v glavni stvari, 29. junija 2020, v prehodnem obdobju, pa je bilo izdano GRC, to je potrdilo o priznanju moške spolne identitete.
45. Menim, da je na podlagi tega treba sklepati, da je treba to GRC, ki je bilo izdano v prehodnem obdobju, v zadevni državi članici analizirati kot uradni dokument druge države članice(33) v skladu s pravom Unije, ki se uporablja na dan obravnave vloge.
46. Ta opredelitev ne more biti odvisna od konca prehodnega obdobja in posledično od datuma, ko zadevna oseba uveljavlja učinke tega dokumenta.(34) Zato je omejitev svobode gibanja, ki jo zatrjuje tožeča stranka(35) zaradi zavrnitve posodobitve njenega rojstnega lista, načeloma mogoče presojati glede na določbe člena 21 PDEU.
47. Predložitveno sodišče želi tako s svojima vprašanjema, ki ju je po mojem mnenju treba obravnavati skupaj, v bistvu izvedeti, ali je treba člen 21 PDEU ter člena 7 in 45 Listine razlagati tako, da nasprotujejo temu, da organi države članice zavrnejo priznanje imena in spolne identitete, ki sta bila zakonito evidentirana in pridobljena v Združenem kraljestvu, in njun vpis v rojstni list državljana te države članice, ki je tudi državljan Združenega kraljestva, čeprav je bila ta država ob evidentiranju prvonavedenega podatka še članica Unije, v času evidentiranja drugonavedenega podatka pa se je pravo Unije še vedno uporabljalo, ker določba nacionalnega prava možnost pridobitve takega vpisa pogojuje s priznanjem spremembe spola s strani sodišča prve države članice.
48. Ugotoviti je torej treba, kakšne posledice na področju osebnih stanj je mogoče v skladu s pravom Unije izpeljati iz spornih aktov.
C. Priznanje sprememb imena in spola na področju osebnega stanja v eni od držav članic, pri čemer so bile te spremembe pridobljene v drugi državi članici
49. Ob upoštevanju pogojev za priznanje učinkov javnih listin v eni od držav članic, pri čemer so bile te izdane v drugi državi članici, na prvem mestu ugotavljam, da predložitveno sodišče šteje, da so listine iz postopka v glavni stvari, ki niso niti listine o osebnem stanju niti sodne odločbe, veljavne in imajo na področju osebnega stanja lahko enake učinke v zvezi z identiteto tožeče stranke(36) kot tiste, ki so jih priznali britanski organi, ki so izdali nov potni list in vozniško dovoljenje na podlagi izjave o spremembi imena in načina naslavljanja (deed poll), pri čemer v zvezi z GRC ni nobenih pojasnil.(37)
50. Na drugem mestu, kar zadeva vlogo za posodobitev rojstnega lista državljana Unije, se je treba sklicevati na odločbe Sodišča na področju osebnega stanja, ki se nanašajo izključno na zavrnitev, s strani organov države članice, priznanja imena ali priimka, ki ga je državljan te države članice, ki je uresničil pravico do prostega gibanja in ima tudi državljanstvo druge države članice, pridobil v podobnih okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, pri čemer sta bila to ime ali ta priimek določena v skladu s pravili, ki veljajo v zadnjenavedeni državi članici.(38)
51. Sodišče je najprej ugotovilo, da sta „ime in priimek osebe sestavna dela njene identitete in njenega zasebnega življenja, katerega varstvo zagotavljata člen 7 Listine […] in člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP)“. Prav tako je razsodilo, da čeprav člen 7 Listine tega ne določa izrecno, posameznikovo ime in priimek vseeno zadevata njegovo zasebno in družinsko življenje, saj sta sredstvo za osebno identifikacijo in povezavo z družino.(39)
52. Dalje, Sodišče je odločilo, da lahko zavrnitev priznanja imena državljana Unije, ki je bilo zakonito pridobljeno v drugi državi članici, ovira uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, določene v členu 21 PDEU, zaradi zmede in neprijetnosti, ki lahko izhajajo iz razlike med obema osebnima imenoma, ki se uporabljata za isto osebo, tako pri dokazovanju njene identitete kot tudi vrste njenih družinskih vezi.(40)
53. Nazadnje, kadar nacionalno pravo vsebuje druge pravne podlage za spremembo imena na zahtevo zadevne osebe, je Sodišče razsodilo, da te ne smejo – da bi se štele za združljive s pravom Unije – onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, podeljenih s členom 21 PDEU. Poleg tega morajo ob neobstoju ureditve Unije na področju spremembe priimka pravila, ki jih določa nacionalno pravo, spoštovati načelo enakovrednosti.(41)
54. V teh odločbah, ki temeljijo na pravici do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki jo ima vsak državljan Unije, je Sodišče odločilo, da je treba listine o osebnem stanju v eni državi članici uskladiti s priimkom ali imenom, pridobljenim v drugi državi članici bodisi v skladu s pravili o dodelitvi priimka(42) bodisi na podlagi prostovoljne spremembe(43).
55. Ta sodna praksa temelji na logiki samodejnega priznavanja imena ali priimka, pridobljenega v drugi državi članici, v okviru vzajemnega zaupanja med državami članicami in zaradi zagotovitve prostega gibanja zadevne osebe v teh državah, in ne upravnega ali sodnega akta. Ta logika se torej razlikuje od logike priznavanja učinkov tujega akta ali sodbe v skladu z metodami mednarodnega zasebnega prava,(44) ki bi upravičila oblikovanje posebnih pravil, katerih podlaga ni člen 21 PDEU(45).
56. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, pod kakšnimi pogoji je mogoče prenesti to sodno prakso, pri čemer je treba razlikovati med listinama iz postopka v glavni stvari, saj se je Sodišče že izreklo o samodejnem priznanju novega imena.
1. Sprememba imena
57. V obravnavani zadevi glede spremembe imena, ki jo je tožeča stranka pridobila v Združenem kraljestvu pred priznanjem njene spolne identitete, ni sporno, da ime, ki je navedeno v njenem britanskem potnem listu in britanskem vozniškem dovoljenju, ni enako imenu, ki je vpisano v romunskem matičnem registru in romunskih upravnih dokumentih. Tako kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Bogendorff,(46) še toliko bolj pa v primeru izbire novega imena, povezanega z imenom iz poznejše izjave o spolni identiteti, ni dvoma, da lahko to, da ima ista oseba različna imena, tej osebi povzroči resne upravne, poklicne in osebne neprijetnosti.
58. Zato to, da organi države članice zavrnejo priznanje imena, kakršno je bilo pridobljeno v drugi državi, ki je bila takrat članica Unije, pomeni omejitev svoboščin, ki so s členom 21 PDEU priznane vsem državljanom Unije.
59. Ne predložitveno sodišče ne romunska vlada, razen priznanja spolne identitete, ki so mu pristojni romunski organi nasprotovali, ne navajata nobenega posebnega razloga, s katerim bi bilo mogoče upravičiti zavrnitev priznanja imena, ki ga je tožeča stranka pridobila v Združenem kraljestvu, in njegovega vpisa v njen rojstni list.(47) To sodišče tudi ni navedlo nobene konkretne določbe v zvezi s spremembo imena, razen tiste, ki se nanaša na spremembo spola. Poleg tega ni podalo nobenih informacij o postopku za priznanje tuje odločbe v skladu s pravom Unije na področju imena ali priimka.(48)
60. Prav tako v okoliščinah postopka v glavni stvari to, da se priznanje novega imena povezuje s priznanjem spolne identitete, ni v skladu z načelom učinkovitosti in ne zagotavlja varstva pravic, ki jih ima tožeča stranka na podlagi prava Unije in zlasti člena 21 PDEU.(49) Nazadnje, predložitveno sodišče zavrnitve spremembe imena ne bi moglo upravičiti z razlogi, povezanimi z javnim redom ali enakim obravnavanjem.(50)
61. Zato menim, da glede na te okoliščine pri posodobitvi rojstnega lista tožeče stranke ni težko ločiti priznanja spremembe imena od priznanja spremembe spola, čeprav se zdi, da je ime povezano s spolom, ki se razlikuje od tistega, s katerim se sociološko povezuje ime, ki je bilo vpisano ob rojstvu.
62. Poleg tega menim, da je treba v tem položaju za presojo obsega odločbe o samodejnem priznanju novega imena preseči dejanski okvir zadeve, ki jo obravnava Sodišče, in upoštevati, da ima tako priznanje lahko posledice za druge listne o osebnem stanju, kot so listine družinskih članov zadevne osebe, v katerih je navedeno ime, ki se je uporabljalo pred spremembo, med drugim listina o sklenitvi zakonske ali partnerske zveze ali pa rojstni list otroka.
63. Menim, da mora priznanje novega imena, če je to določeno v zakonodaji o osebnem stanju, učinkovati brez pridržkov, zlasti ker se s tem ne spremeni identiteta zadevnih tretjih oseb, za razliko od priznanja spremembe priimka, ki ga je izbral ali pridobil zakonec ali je bil prenesen na otroke. Nasprotno, če poznejše spremembe ne bi bile vpisane, bi prišlo do neskladja med listinami o osebnem stanju, ki bi oviralo uresničevanje pravic iz člena 21 PDEU, kadar bi jih družinski člani želeli izkoristiti na podlagi družinskih vezi, ki bi jih morali dokazati.
64. Zato menim, da obseg odgovora Sodišča ne bi smel biti omejen na rojstni list zadevne osebe. Tako je treba člen 21 PDEU na splošno razlagati tako, da nasprotuje temu, da organi države članice zavrnejo vpis imena, ki ga je državljan te države članice pridobil v drugi državi članici, katere državljanstvo prav tako ima, v matični register na podlagi določbe nacionalnega prava, ki možnost pridobitve takega vpisa pogojuje s tem, da sodišče prve države članice prizna spremembo spola.
2. Sprememba spola
65. Novo vprašanje, o katerem mora odločiti Sodišče v obravnavani zadevi, je, ali je mogoče v celoti prenesti njegovo sodno prakso s področja osebnega stanja, ki se nanaša na čezmejne učinke pridobitve imena v eni od držav članic.
a) Analogija s sodno prakso Sodišča v zvezi z imenom
66. Najprej je treba poudariti, da čeprav je Sodišče v sodbi z dne 26. junija 2018, MB (Sprememba spola in starostna pokojnina),(51)pojasnilo, da „pravo Unije ne posega v pristojnost držav članic na področju zakonskih stanov in pravnega priznavanja spremembe spola“,(52) predmet zadeve, v kateri je bila izdana ta odločba, ni bilo pravno priznanje spolne identitete v eni od držav članic, pri čemer je bila ta pridobljena v drugi državi članici(53).
67. Zato je treba odločiti, ali se sama sodna praksa Sodišča v zvezi s priznanjem spremembe elementa identitete državljana Unije, in sicer njegovega imena, v eni od držav članic po uradni dolžnosti zaradi njegovega vpisa v matični register druge države članice uporablja pod enakimi pogoji, kadar gre za navedbo spola v rojstnem listu.
68. V prvem delu analize bi se iz treh razlogov lahko zdel primeren pritrdilni odgovor z besedilom, povzetim iz sodbe Freitag(54).
69. Prvič, v večini držav članic(55)je navedba spola sestavni del identitete osebe – tako kot priimek in ime.(56) Ime je najpogosteje povezano s spolom, vpisanim v rojstnem listu(57), tako kot včasih tudi priimek(58).
70. Drugič, iz podlage za priznanje novega imena ali priimka za namene njunega vpisa v matični register, in sicer zahtev, ki izhajajo iz člena 21 PDEU in pravice do spoštovanja zasebnega življenja, katere varstvo je določeno v členu 7 Listine in členu 8 EKČP,(59) izhaja, da državljan Unije v zvezi z nobenim vidikom njegove identitete ne sme biti prikrajšan za bistvene pravice, ki izhajajo iz njegovega statusa.
71. Poleg tega je takšna rešitev skladna s sedaj ustaljeno sodno prakso ESČP, ki temelji na členu 8 EKČP in se nanaša na spoštovanje spolne identitete.(60)
72. To sodišče sicer ni odločalo o primerih priznavanja odločb o spremembi imena ali spola,(61) vendar je večkrat potrdilo, da spoštovanje zasebnega ali družinskega življenja vključuje pozitivno obveznost države, da to spoštovanje zagotovi s sprejetjem ukrepov za priznanje tako spremembe imena ali priimka(62) kot spremembe spolne identitete(63) in da iz tega izpelje posledice za osebno stanje.
73. Ugotoviti je treba tudi, da ima 25 držav članic od 27 predvidene postopke za spremembo osebnega stanja, da se identiteta, ki je pravno priznana ob rojstvu, spremeni na podlagi izbire posameznika glede spola,(64) kar potrjuje primernost rešitve, predlagane na podlagi načel iz točke 70 teh sklepnih predlogov po analogiji s sodno prakso v zvezi z imenom.
74. Naj dodam, da to, da v državi članici priznanje izjave o spremembi spola ni urejeno, po mojem mnenju ne predstavlja ovire z vidika člena 21 PDEU zaradi pozitivne obveznosti, ki izhaja iz sodne prakse ESČP(65) in analogije, ki jo je mogoče izoblikovati s sodbo Grunkin in Paul. V tej odločbi je Sodišče odločilo o priznanju priimka otroka, sestavljenega iz priimkov očeta in matere, medtem ko nemško pravo takega dvojnega priimka ne predvideva.(66)
75. Nazadnje, Sodišče se je v zvezi z utemeljitvami omejitve svobode gibanja, ki jih je preučilo, izreklo zlasti o cilju, da se v primeru prostovoljne spremembe imena prepreči izogibanje nacionalnemu pravu na področju osebnega stanja s tem, da se svoboda gibanja in iz nje izhajajoče pravice uveljavljajo zgolj v ta namen. Ob tej priložnosti je opozorilo, da je v točki 24 sodbe z dne 9. marca 1999, Centros,(67) že razsodilo, da je država članica upravičena sprejeti ukrepe, ki naj bi preprečili, da se ne bi v korist ugodnosti, ki jih ustvarja Pogodba, nekateri od njenih državljanov zlorabno izognili moči nacionalne zakonodaje in da upravičenci ne bi zlorabno ali goljufivo uporabljali pravil prava Unije.(68)
76. V tem pogledu je treba na področju priznavanja spolne identitete upoštevati dejstvo, da je ureditev držav članic trenutno manj konsolidirana, kot je bila ureditev o spremembi imena v času izdaje odločbe Sodišča.(69) Nekatere države članice predvidevajo postopek samoopredelitve,(70) medtem ko so bile v drugih državah članicah zahteve v zvezi z dokazovanjem zaradi sodne prakse ESČP(71) spremenjene ali celo odpravljene(72).
77. Vendar te razlike v materialnem pravu, ki se uporablja v primeru spremembe spola, ne smejo voditi k sprejetju pomembnih razlogov za nepriznanje te spremembe.(73) Ker gre za uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz državljanstva, ta raznolikost upravičuje zgolj večjo pozornost, kar zadeva pogoje, pod katerimi se te pravice uresničujejo, da se preprečijo morebitne zlorabe.
78. Zato se mi zdi primerno, da se, kot je bilo navedeno na obravnavi, v izogib tveganju zlorabe lahko uveljavljajo pogoji prebivališča ali državljanstva,(74) s katerimi se preveri obstoj tesnih povezav z državo članico, v kateri je bila izvedena taka sprememba(75).
79. V zvezi z uporabo zgoraj navedenih načel v postopku v glavni stvari ugotavljam, da je v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe zadevna zavrnitev priznanja spremembe spola, ki je bila opravljena na podlagi izjave o spolni identiteti, in njenega vpisa v rojstni list brez postopka,(76) utemeljena samo s tem, da v Romuniji obstajajo druge pravne podlage za spremembo spola.
80. Vendar je iz sodbe X in Y proti Romuniji(77) razvidno, kot je poudarilo predložitveno sodišče, da tega nacionalnega postopka ni mogoče šteti za združljivega s pravom Unije, saj onemogoča ali pretirano otežuje uveljavljanje pravic, podeljenih s členom 21 PDEU.(78)
81. Zato bi Sodišče ob upoštevanju okoliščin postopka v glavni stvari, tako kot v prejšnjih sodbah v zvezi z imenom državljana Unije, lahko menilo, da to, da so romunski organi zavrnili priznanje spolne identitete, pridobljene v Združenem kraljestvu, čeprav se je pravo Unije še vedno uporabljalo, pomeni neupravičeno omejevanje svoboščin, ki so s členom 21 PDEU priznane vsakemu državljanu Unije.
82. Vendar v drugem delu analize nujna presoja splošnega področja uporabe take odločbe, ki temelji na istih temeljih kot sodna praksa Sodišča v zvezi z imenom, vzbuja dvom glede morebitnih omejitev, ki bi jih zahtevali posebni učinki navedbe spola v rojstnem listu na področju osebnega statusa.
b) Ali je treba prenos sodne prakse v zvezi z imenom omejiti?
83. Navedba spola v rojstnem listu ima posebne učinke na osebni status. Kakšne posledice, če sploh kakšne, bi bilo treba izpeljati iz tega glede na najnovejši odločbi Sodišča v zvezi s pogoji, pod katerimi morajo listine o osebnem stanju, ki izvirajo iz ene države članice, imeti učinke v drugi državi članici, in sicer sodbi Coman in drugi ter Pancharevo?
1) Posebni učinki navedbe spola v matičnem registru na osebni status
84. Izjava o spolni identiteti ima na področju osebnega stanja učinke, ki jih ime nima. Sprememba priimka sicer lahko sproži verižno spremembo priimka oseb, na katere je bil prenesen ali so ga izbrale.(79) Vendar v primerjavi s tem izjave o spolni identiteti ni mogoče analizirati kot izraz volje, ki je omejen na identiteto zadevne osebe.
85. S to izjavo se namreč spremenita osebni in družinski status zadevne osebe. Zato jo je mogoče uveljavljati pri uresničevanju pravic, ki so še vedno povezane z razlikami med spoloma (sklenitev zakonske zveze, razmerje med starši in otroki, upokojitev(80), zdravje, športna tekmovanja in tako dalje).
86. Ker je posodobitev listin o osebnem stanju utemeljena s ciljem zagotavljanja pravic, povezanih s prostim gibanjem zadevnega državljana in njegovih družinskih članov,(81) se je zato, tako kot pri spremembi imena,(82) nujno treba vprašati o verižnih učinkih takega vpisa izjave o spolni identiteti, ki je bila priznana v eni od držav članic, na druge listine o osebnem stanju, kot so poročni listi ali rojstni listi otrok, ki so bili izdani pred tako izjavo(83) v isti državi članici ali v drugih državah članicah, kot je razvidno iz sodb v zadevah Coman in drugi ter Pancharevo.
2) Posebni učinki priznanja izjave o spolni identiteti, pridobljeni v drugi državi članici, in njenega vpisa v matični register
87. Na podlagi sodb Coman in drugi ter Pancharevo sklepam, da je Sodišče zagotovilo spoštovanje načela, da pravo Unije ne posega v pristojnost držav članic na področju vpisa navedb, ki bi imele za posledico priznanje instituta zakonske zveze med istospolnima osebama ali starševske vezi med otrokom in dvema staršema istega spola, v matični register. V zadnjenavedenem primeru je bilo jasno navedeno, da države članice nimajo obveznosti na področju osebnega stanja.(84)
88. Zato menim, da je treba vprašanje učinkov priznanja listin ali odločb v zvezi z navedbo spola v eni od držav članic, pri čemer so bile te izdane v drugi državi članici, obravnavati z drugega zornega kota, kot je Sodišče obravnavalo vprašanje v zvezi z imenom.(85)
89. Sodišče je namreč v sodbi Coman in drugi sicer ugotovilo obveznost države članice, da prizna zakonsko zvezo, ki je bila v drugi državi članici na podlagi njenega prava sklenjena med osebama istega spola, vendar je pojasnilo, da je treba to zakonsko zvezo priznati zgolj za namene podelitve izvedene pravice do prebivanja državljanu tretje države, pri čemer pa ta obveznost ne vključuje obveznosti države članice, da v svojem nacionalnem pravu vzpostavi institut zakonske zveze med osebami istega spola.(86)
90. Sodišče je v sodbi Pancharevo razsodilo, da morajo organi države članice svojemu državljanu izdati osebno izkaznico ali potni list na podlagi rojstnega lista, izdanega v drugi državi članici, neodvisno od tega, ali bo v nacionalnem registru sestavljen nov rojstni list, pri čemer je treba prvi akt priznati.(87)
91. V teh dveh sodbah je Sodišče razširilo svojo ustaljeno sodno prakso o čezmejnih učinkih danega ali izbranega imena. Opozorilo je na pristojnost držav članic na področju osebnega stanja(88) in na obveznost zagotavljanja pravic, ki izhajajo iz člena 21 PDEU, na podlagi katere je torej treba priznati zakonsko zvezo med osebama istega spola(89) ali starševsko vez med otrokom in staršema istega spola, ki je vpisana v drugi državi članici(90). V zadnjenavedenem primeru je bil z listino o osebnem stanju, sestavljeno v eni državi članici, dokazan obstoj starševskih vezi zgolj zato, da je druga država članica svojim državljanom izdala potno listino,(91) ne da bi to kakor koli vplivalo na vodenje matičnih registrov v tej državi članici.
92. Zato ob upoštevanju navedenih sodb menim, da je treba z rešitvijo, ki jo je treba sprejeti na področju priznavanja spremembe spola na podlagi izjave o spolni identiteti, pridobljeni v drugi državi članici, in njenega vpisa v matični register in ki temelji na dvojnem imperativu osebne avtonomije(92) in svobode gibanja državljanov Unije(93), določiti nekatere omejitve.
93. Ta rešitev bi bila, da se obveznost držav članic, da vpišejo spremembo elementov identitete posameznika glede na izbrani spol, omeji izključno na njegov rojstni list, če bi ta sprememba lahko vplivala na druge listine o osebnem stanju. Sodišče bi v odgovoru predložitvenemu sodišču učinke načel, ki izhajajo iz člena 21 PDEU, na osebno stanje na splošno omejilo na tiste elemente identifikacije zadevne osebe,(94) ki služijo zlasti za njeno gibanje po ozemlju Unije, in sicer za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista(95).
94. Ta rešitev bi imela za posledico, da posodobitev listin o osebnem stanju, ki zadevajo družinske člane zadevne osebe, po pravu Unije ne bi bila obvezna, saj bi taka posodobitev pomenila poznejše priznanje istospolnih zakonskih zvez(96) ali starševskih vezi med otrokom in staršema istega spola(97) v matičnih registrih, česar pa državam članicam po pravu Unije ni mogoče naložiti.
95. S tega vidika bi bilo mogoče sredstvo za odpravo neskladja med listinami o osebnem stanju članov para ali iste družine, ki temelji na členu 21 PDEU in ga je Sodišče že navedlo, prilagoditi tako, da bi izjava o spolni identiteti na podatke iz že obstoječih listin o osebnem stanju učinkovala samo ob izdaji osebne izkaznice, dovoljenja za prebivanje ali potnega lista v skladu s sodno prakso Sodišča, izoblikovano v sodbah Coman in drugi ter Pancharevo.
96. Ta rešitev sicer ni zadovoljiva z vidika pravice do spoštovanja družinskega življenja in koristi otroka, saj bi transspolna oseba morala imeti možnost dokazati svoje družinske vezi z listinami o osebnem stanju. Menim namreč, da je izdajo upravnega dokumenta sicer mogoče ločiti od vodenja matičnega registra, da lahko državljan zapusti ozemlje države, katere državljanstvo ima, vendar s tem ni izpolnjena zahteva po življenju brez upravnih sitnosti v primeru njegove vrnitve.(98)
97. Ker pa priznanje spremembe identitete državljana Unije v eni državi članici, pri čemer je bila ta izvedena v drugi državi članici, temelji na členu 21 PDEU, so samo države članice pristojne za opredelitev posledic na področju osebnega stanja, do katerih bi prišlo zaradi uskladitve vseh listin o osebnem stanju.(99)
98. ESČP meni tudi, da je treba uravnotežiti zadevne javne interese pri vodenju matičnega registra(100) in priznavanje spolne identitete oseb.(101) Pri tem je treba upoštevati različne zahteve v državah članicah.(102)
99. Zato menim, da je treba člen 21 PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da pristojni organi države članice brez postopka zavrnejo priznanje spolne identitete državljana te države članice, pridobljene v drugi državi članici, katere državljan je prav tako, in njen vpis v rojstni list. Takšne zavrnitve ni mogoče upravičiti z obstojem postopka za spremembo spola v nacionalnem pravu.
100. Glede na vse navedene elemente, povezane s spremembami imena in spola, pridobljenimi v drugi državi članici, in ob upoštevanju okoliščin postopka v glavni stvari Sodišču predlagam, naj se pri odgovoru na vprašanji predložitvenega sodišča o osebnem stanju omeji na rojstni list zadevnega državljana Unije, uporabi splošno besedilo in odgovor dopolni s pojasnilom o neobstoju vpliva izstopa Združenega kraljestva iz Unije.
V. Predlog
101. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Judecătoria Sectorului 6 Bucureşti (prvostopenjsko sodišče za šesto okrožje v Bukarešti, Romunija), odgovori tako:
1. Člen 21 PDEU ter člena 7 in 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da
nasprotujejo temu, da organi države članice zavrnejo priznanje imena in spolne identitete državljana te države članice, ki ju je zakonito evidentiral in pridobil v drugi državi članici, katere državljan je prav tako, in njun vpis v njegov rojstni list.
Obstoj sodnega ali upravnega postopka za spremembo spola ne more biti ovira za takšno samodejno priznanje.
Nasprotno pa pravo Unije ne posega v pristojnost držav članic, da v svojem nacionalnem pravu določijo učinke tega priznanja in vpisa v drugih listinah o osebnem stanju ter na področju osebnega stanja, pod katerega spadajo pravila o zakonski zvezi ter o razmerjih med starši in otroki.
2. Dejstvo, da je bila prošnja za priznanje spremembe imena in spola pridobljena v Združenem kraljestvu, njen vpis v matični register pa je bil vložen v državi članici Unije na dan, ko se pravo Unije v Združenem kraljestvu ni več uporabljalo, nima nobenega vpliva.