Language of document : ECLI:EU:T:2014:887

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 16. oktobra 2014

Zadeva T‑26/14 P

Peter Schönberger

proti

Računskemu sodišču Evropske unije

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2011 – Referenčni množitelj – Kontradiktornost“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 5. novembra 2013 v zadevi Schönberger/Računsko sodišče (F‑14/12, ZOdl. JU, EU:F:2013:167), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 5. novembra 2013 v zadevi Schönberger/Računsko sodišče (F‑14/12) se razveljavi. Zadeva se vrne v odločanje Sodišču za uslužbence. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Načelo kontradiktornosti – Upoštevanje v sodnem postopku – Obseg – Nadomestitev obrazložitve brez kontradiktorne razprave – Kršitev navedenega načela

Spoštovanje načela kontradiktornosti pomeni, da imajo stranke v postopku možnost zavzeti stališče glede dejanskega stanja in listin, na katerih bo temeljila sodna odločba, ter da lahko razpravljajo o dokazih in stališčih, predstavljenih sodišču, in pravnih razlogih, ki jih sodišče preizkusi po uradni dolžnosti in na katere namerava opreti svojo odločitev. Da bi se zadostilo zahtevam, ki se nanašajo na pravico do poštenega sojenja, je pomembno, da imajo stranke možnost kontradiktorno razpravljati o pravnih in dejanskih okoliščinah, ki imajo odločilen vpliv na izid postopka.

Kadar se tožbeni razlog zavrne na podlagi razlage upoštevne določbe, ki ne ustreza razlagi, ki jo je uprava uporabila za obrazložitev sporne odločbe, sodišče Unije ne le nadomesti obrazložitev, ampak tudi krši načelo kontradiktornosti, če to zavrnitev opre na dejanske in pravne okoliščine, o katerih se pred njim ni razpravljalo.

V teh okoliščinah je treba preučiti tudi vprašanje, ali je mogoče postopek, ki ga je uporabilo sodišče Unije, utemeljiti kot zakonit na podlagi tega, da tudi ob neobstoju zadevne nepravilnosti ne bi mogel privesti do drugačnega rezultata, tako da neupoštevanje načela kontradiktornosti ne bi moglo vplivati na vsebino izpodbijane sodbe in ne bi škodilo interesom tožeče stranke.

V zvezi s tem je Sodišče za uslužbence na podlagi člena 270 PDEU in člena 91(1) Kadrovskih predpisov za uradnike v sporih, ki niso finančne narave, pristojno za izvajanje nadzora zakonitosti akta, ki posega v položaj. Člen 264 PDEU določa, da če je tožba utemeljena, se zadevni akt razglasi za ničen. Sodišče Unije torej obrazložitve avtorja izpodbijanega akta nikakor ne more nadomestiti s svojo obrazložitvijo.

(Glej točke od 23 do 26, 32 in 34.)

Napotitev na:

Sodišče: 27. januar 2000: DIR International Film in drugi/Komisija, C‑164/98 P, Recueil, EU:C:2000:48,, točka 38; 22. december 2008, British Aggregates/Komisija, C‑487/06 P, ZOdl., EU:C.2008:757, točka 141; 17. december 2009, Revizija sodbe M/EMEA, C‑197/09 RX-II, ZOdl., EU:C:2009:804, točke od 39 do 41 in 52 ter navedena sodna praksa; 28. februar 2013, Portugalska/Komisija, C‑246/11 P, EU:C:2013:118, točka 85;

Splošno sodišče: 16. december 2010, Svet/Stols, T‑175/09 P, ZOdl. JU, EU:T:2010:534, točka 22; 4. december 2013, ETF/Schuerings, T‑107/11 P, ZOdl. JU, EU:T:2013:624, točka 51 in navedena sodna praksa.