Zadeva C‑172/13

Evropska komisija

proti

Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

„Neizpolnitev obveznosti države – Člen 49 PDEU – Člen 31 Sporazuma EGP – Davek od dohodkov pravnih oseb – Skupina družb – Davčna olajšava za skupino – Prenos izgub, ki jih je utrpela hčerinska družba nerezidentka – Pogoji – Datum, na katerega je treba določiti dokončnost izgub hčerinske družbe nerezidentke“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 3. februarja 2015

Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Davčna olajšava – Odbitje izgub, ki jih je utrpela hčerinska družba nerezidentka – Nacionalna zakonodaja, ki določa datum presoje dokončnosti izgub navedene hčerinske družbe – Dopustnost

(člen 49 PDEU; Sporazum EGP, člen 31)

Država članica, ki določa sistem olajšav za skupino, na podlagi katerega je mogoče izgube, ki jih utrpi neka družba, odbiti od dobička družb iste skupine, kadar je v nasprotju v izgubami družb rezidentk, izgube, ki jih utrpijo družbe nerezidentke, mogoče upoštevati pri olajšavi za skupino, le če so dokončne, ne krši obveznosti iz člena 49 PDEU in člena 31 Sporazuma o enotnem gospodarskem prostoru. V zvezi s tem je dokončnost mogoče ugotoviti v položaju, v katerem, prvič, je hčerinska družba nerezidentka izčrpala možnosti upoštevanja izgub, ki so nastale v državi članici rezidentstva za davčno obdobje, na katerega se nanaša zahteva za olajšavo, in tudi za prejšnja davčna obdobja, in drugič, ni možnosti, da bi se izgube hčerinske družbe nerezidentke upoštevale v državi njenega rezidentstva za prihodnja davčna obdobja, niti v zvezi z njo ali v zvezi s tretjim subjektom, zlasti v primeru prenosa te hčerinske družbe na ta subjekt. Poleg tega člen 49 PDEU in člen 31 navedenega sporazuma ne nasprotujeta temu, da se presoja dokončnosti izgub družbe nerezidentke opravi glede na položaj takoj po koncu davčnega obdobja, v katerem so izgube nastale.

Dokončnost izgub hčerinske družbe nerezidentke je namreč mogoče ugotoviti, le če v državi članici rezidentstva ne prejema več prihodkov. Dokler ta hčerinska družba prejema prihodke, tudi če so ti minimalni, obstaja možnost, da se izgube poravnajo s prištetjem prihodnjih dobičkov, ki nastanejo v državi članici, v kateri ima sedež. Dokončnost izgub hčerinskih družb pa se lahko dokaže, če je navedena hčerinska družba takoj po koncu davčnega leta, v katerem so davčne izgube nastale, prenehala opravljati svoje poslovne dejavnosti ter prodala ali odstranila vsa sredstva, s katerimi je ustvarjala prihodke.

(Glej točke 21, 26, 31, 36 in 37.)