Zadeva T‑68/15

(objava odlomkov)

HH Ferries I/S, nekdanja Scandlines Øresund I/S, s sedežem v Elseneuru (Danska),

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pomoč za stalno železniško in cestno povezavo čez Øresund – Javno financiranje, ki sta ga švedska in danska država podelili infrastrukturnemu projektu za stalno povezavo čez Øresund – Državna poroštva – Davčne pomoči – Sklep o nenasprotovanju – Sklep o ugotovitvi neobstoja državne pomoči – Ničnostna tožba – Izpodbojni akt – Dopustnost – Neuvedba formalnega postopka preiskave – Resne težave – Pojem sheme pomoči – Pomoči za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa – Presoja elementa pomoči, ki ga vsebuje poroštvo – Omejenost pomoči v poroštvu – Sorazmernost – Legitimno pričakovanje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 19. septembra 2018

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči – Preizkus združljivosti pomoči z notranjim trgom s strani Komisije – Težave pri presoji – Obveznost Komisije, da uvede kontradiktorni postopek – Resne težave – Pojem – Nepristranskost – Dokazno breme – Okoliščine, ki omogočajo potrditev obstoja takih težav – Trajanje ter nezadostna oziroma nepopolna preučitev, ki jo izvede Komisija med postopkom predhodne preučitve

(člena 107(1) in 108(2) in (3) PDEU)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Preizkus sheme pomoči kot celote – Opredelitev za shemo pomoči – Neobstoj pojasnil o razlogih za tako opredelitev v izpodbijanem sklepu – Nezadostna in nepopolna preučitev

(člena 107(1) in 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(d), drugi stavek)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Smernice, sprejete v okviru izvajanja diskrecijske pravice Komisije – Pravna narava – Okvirna pravila ravnanja, ki pomenijo samoomejitev diskrecijske pravice Komisije – Obveznost spoštovanja načel enakega obravnavanja, varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti

(člen 107(1) PDEU in člen 108(3) PDEU)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za tekoče poslovanje – Izključitev – Državna poroštva za kritje stroškov poslovanja stalne železniške in cestne povezave – Opredelitev kot pomoč za tekoče poslovanje

(člen 107(3) PDEU)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoč dodeljena v obliki poroštva – Vključitev

(člen 107(1) PDEU)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za izvedbo pomembnega projekta evropskega interesa – Merila – Spoštovanje načela sorazmernosti

(člen 107(1) PDEU in člen 107(3)(b) PDEU; Sporočilo Komisije 2014/C 188/02, točka 30)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za izvedbo pomembnega projekta evropskega interesa – Pomoči v obliki poroštev – Izračun elementa pomoči državnega poroštva – Obveznosti Komisije

(člen 107(3)(b) PDEU)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Diskrecijska pravica Komisije – Sklicevanje na okvir Unije

(člen 107(3)(b) in (c) PDEU)

9.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za izvedbo pomembnega projekta evropskega interesa – Merila – Uravnoteženje pozitivnih učinkov pomoči v smislu doseganja ciljev iz člena 107(3) PDEU in njenih negativnih učinkov v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami

(člen 107(3) PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 60 do 63.)

2.      Komisija lahko v okviru sheme pomoči preuči le splošne značilnosti zadevne sheme in ni dolžna obravnavati vsakega posameznega primera uporabe, da bi preverila, ali ta shema vsebuje elemente pomoči.

Dejstvo, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni pojasnila razlogov, iz katerih je treba državni poroštvi šteti za shemi pomoči, je element, ki kaže na obstoj nezadostne in nepopolne preučitve.

V zvezi s tem mora biti v sklepu, tudi ob predpostavki, da bi bilo mogoče iz izpodbijanega sklepa, kot to trdi Komisija, ugotoviti, da državni poroštvi ustrezata opredelitvi sheme pomoči iz člena 1(d), drugi stavek, Uredbe št. 659/1999, in sicer „kateri koli akt, na podlagi katerega je mogoče dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, enemu ali več podjetjem za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku“, navedeno, kako pomoči iz državnih poroštev izpolnjujejo pogoj, da pomoč ne sme biti vezana na določen projekt. Poleg tega to, da se na eni strani v fazi opredelitve državnih poroštev trdi, da gre za eno ali dve shemi pomoči, saj pomoč na podlagi teh poroštev ni vezana na določen projekt, na drugi strani pa se v fazi presoje združljivosti zadevnih ukrepov z notranjim trgom trdi, da se državna poroštva nanašajo na „specifičen, natančen in jasno določen“ projekt, je očitno nezdružljivo. Ne gre namreč za različne pravne pojme, ampak za dejstvo, ki se ne more spreminjati od ene pravne presoje do druge.

V zvezi s tem državnih poroštev ni treba šteti za povezana z „določenim“ projektom, ker sta s pomočmi iz teh državnih poroštev zavarovani tako faza gradnje kot faza upravljanja stalne povezave. Ker pridevnik „določen“ pomeni „ki je poseben nečemu“, je namreč treba za pomoči v zvezi z državnima poroštvoma šteti, da so povezane z določenim projektom, ker so z njimi zavarovana posojila proizvajalca samo v zvezi s projektom stalne povezave vključno s fazo upravljanja, brez drugih projektov ali dejavnosti. „Neomejenost“ faze upravljanja, ki jo poudarja Komisija, se ne nanaša na strogo gledano specifičnost projekta, ampak se dejansko nanaša na presojo omejenosti ali neomejenosti državnih poroštev v okviru preučitve njihove združljivosti.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da se je Komisija v fazi predhodne preučitve soočila z resnimi težavami glede opredelitve državnih poroštev kot „shem“ pomoči.

(Glej točke 68, 75, 76 in od 79 do 95.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 94.)

4.      Kot pomoči za tekoče poslovanje je treba opredeliti pomoči, ki naj bi podjetju omogočile zmanjšanje stroškov, ki ga sicer bremenijo v okviru izvajanja tekočih poslov ali običajnih dejavnosti. Pomoči za tekoče poslovanje načeloma ne spadajo na področje uporabe člena 107(3) PDEU. Take pomoči namreč načeloma izkrivljajo konkurenco v sektorjih, v katerih so dodeljene, pri čemer zaradi svoje narave ne morejo izpolniti nobenega cilja, določenega z zgoraj navedenimi določbami o odstopanjih. Zato obstaja domneva, da pomoči za tekoče poslovanje že zaradi svoje narave izkrivljajo konkurenco in spreminjajo trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Take pomoči so načeloma prepovedane.

Pomoč, vsebovana v državnih poroštvih, ki pokrivajo stroške obratovanja stalne železniške in cestne povezave, lahko pomeni pomoč za tekoče poslovanje.

(Glej točke 103, 104 in 108.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 120.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 142 do 144, 189 in 190.)

7.      Zlasti ker je treba člen 107(3)(b) PDEU razlagati strogo, mora Komisija preveriti, ali je pomoč, vsebovana v državnih poroštvih, ki pokrivajo stroške obratovanja stalne železniške in cestne povezave, in v davčnih pomočeh, potrebne in sorazmerne z zastavljenim ciljem. V zvezi s tem je, ne glede na pravila materialnega prava, ki se za obravnavani primer uporabljajo ratione temporis, vprašanje, kako določiti element pomoči, ki ga vsebuje poroštvo, to je, katero metodologijo je treba uporabiti za določitev elementa pomoči, ne da bi se zahtevala natančna končna številčna izrazitev, nujna predpostavka za presojo, ali je navedena pomoč potrebna in sorazmerna. Ocenjevanje sorazmernosti pomoči namreč vključuje preveritev, ali je omejena na najmanjši znesek, ki je potreben za izpolnjevanje ciljev različnih izjem iz člena 107(3) PDEU, kar pomeni, da je treba vedeti, ali in v kolikšnem obsegu je pomoč potrebna za izpolnitev zastavljenega cilja in torej kako izračunati element pomoči vnaprej. To je v skladu z ustaljeno sodno prakso, po kateri nobena določba prava Unije od Komisije ne zahteva, da pri odrejanju vračila pomoči, razglašene za nezdružljivo z notranjim trgom, določi natančen znesek pomoči, ki ga je treba vrniti. V zvezi s tem je dovolj, da so v sklepu Komisije podatki, na podlagi katerih lahko naslovnik sam in brez pretiranih težav določi ta znesek.

(Glej točke od 148 do 151.)

8.      Gospodarsko presojo pri uporabi člena 107(3)(c) PDEU, glede katere ima Komisija široko diskrecijsko pravico, je treba opraviti na ravni Unije, kar pomeni, da mora Komisija preučiti učinek pomoči na konkurenco in trgovino v Uniji. Komisija ima enako obveznost pri svoji gospodarski presoji v okviru uporabe člena 107(3)(b) PDEU.

(Glej točki 204 in 207.)

9.      Za presojo, ali pomoč vpliva na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, je treba zlasti preučiti, ali obstaja neravnovesje med bremeni, ki jih morajo nositi zainteresirana podjetja, na eni strani in dobički, ki so posledica dodelitve zadevne pomoči, na drugi. Komisija mora v okviru preučitve učinkov državne pomoči tehtati pozitivne učinke pomoči in njene negativne učinke na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence. Potrebnost takega „tehtanja“ pričakovanih pozitivnih učinkov v smislu uresničevanja ciljev iz člena 107(3), od (a) do (e), PDEU in negativnih učinkov pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami, je le izraz načela sorazmernosti in načela ozke razlage navedenih izjem iz člena 107(3) PDEU.

Poleg tega bi bilo, če bi bilo treba dovoliti, da se taka izravnava za nekatere izjeme iz člena 107(3) PDEU opravi, za druge pa ne, to enakovredno priznanju, da bi se lahko za nekatere od ciljev iz člena 107(3) PDEU pomoč razglasila za združljivo, čeprav so njeni pozitivni učinki v smislu uresničevanja zastavljenih ciljev manjši od njenih negativnih učinkov v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino. Taka razlaga bi uvedla asimetrijo pri preučitvi različnih izjem iz člena 107(3) PDEU, ki bi bila v nasprotju s polnim učinkom pravil o državnih pomočeh. Zato je treba zavrniti trditev Komisije, da naj se merilo izravnave ne bi uporabljalo za analize, opravljene v skladu s členom 107(3)(b) PDEU.

(Glej točke od 210 do 212 in 214.)