SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 16. decembra 2010
Zadeva T‑48/10 P
Herbert Meister
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2008 – Odločba o dodelitvi točk za napredovanje v ocenjevalnem obdobju – Omemba točk, zbranih v predhodnih ocenjevalnih obdobjih – Izkrivljanje dejstev – Naložitev stroškov – Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena“
Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 30. novembra 2009 v zadevi Meister proti UUNT (F‑17/09, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑501 in II‑A‑1‑2721), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Herbert Meister nosi svoje stroške in stroške, ki jih je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) priglasil v okviru postopka na tej stopnji.
Povzetek
1. Postopek – Odločitev, sprejeta z obrazloženim sklepom – Izpodbijanje – Pogoji
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)
2. Postopek – Odločitev, sprejeta z obrazloženim sklepom – Postopek, končan s sklepom, povezanim z drugimi tožbami, razglašenimi za dopustne
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)
3. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Neopredelitev navedene napačne uporabe prava – Nedopustnost
(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1), prvi pododstavek, (c))
4. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pritožbeni razlog zoper odločitev Splošnega sodišča o stroških – Nedopustnost ob zavrnitvi vseh drugih pritožbenih razlogov
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(2))
1. Sama uporaba postopka, ki omogoča odločanje s sklepom brez obravnave, ne škoduje pravici do zakonitega in učinkovitega sodnega postopka, ker lahko sodišče Unije uporabi to možnost le, če očitno nima pristojnosti za odločanje o zadevni tožbi ali če je ta očitno nedopustna ali očitno neutemeljena. Če je sodišče Unije napačno presodilo, da so bili pogoji za uporabo tega postopka izpolnjeni, mora zadevna stranka izpodbijati to presojo.
(Glej točko 29.)
Napotitev na: Sodišče, 3. junij 2005, Killinger proti Nemčiji in drugim, C‑396/03 P, ZOdl., str. I‑4967, točka 9.
2. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je Sodišče za uslužbence kršilo prepoved sprejetja odločitve brez obravnave, samo zato ker je sporni postopek, končan s sklepom o nedopustnosti, v določeni meri dejansko in pravno povezan s prejšnjimi tožbami, za katere sta bila pristojna isti senat in isti sodnik poročevalec ter ki so bile razglašene za dopustne. Taka povezava namreč sama po sebi ne more preprečiti, da sodišče na prvi stopnji upošteva posebnosti obravnavane zadeve in zadevno tožbo razglasi za očitno nedopustno.
(Glej točko 31.)
3. Iz člena 257 PDEU, člena 11(1) Priloge I k Statutu Sodišča in člena 138(1), prvi pododstavek, (c) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti grajane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki na poseben način utemeljujejo ta predlog. Pritožba, ki ne vsebuje nobene posebne obrazložitve o napačni uporabi prava, zaradi katere bi bila razveljavljena izpodbijana sodba ali sklep, ne izpolnjuje te zahteve.
Poleg tega je treba preveč splošne in premalo natančne trditve, da bi lahko bile predmet pravne presoje, šteti za očitno nedopustne.
(Glej točki 42 in 43.)
Napotitev na:
Sodišče: 17. september 1996, San Marco proti Komisiji, C‑19/95 P, Recueil, str. I‑4435, točka 37; 8. julij 1999, Hercules Chemicals proti Komisiji, C‑51/92 P, Recueil, str. I‑4235, točka 113; 12. december 2006, Autosalone Ispra proti Komisiji, C‑129/06 P, neobjavljen v ZOdl., točki 31 in 32; 1. februar 2001, Area Cova in drugi proti Svetu, C‑300/99 P in C‑388/99 P, Recueil, str. I‑983, točka 37; 29. november 2007, Weber proti Komisiji, C‑107/07 P, neobjavljen v ZOdl., točka 24;
Splošno sodišče: 12. marec 2008, Rossi Ferreras proti Komisiji, T‑107/07 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑5 in II‑B‑1‑31, točka 27.
4. V skladu s členom 11(2) Priloge I k Statutu Sodišča pritožba, ki se nanaša samo na stroške in njihovo višino, ni dopustna. Poleg tega je treba na podlagi te določbe v primeru, ko so bili vsi drugi razlogi pritožbe zavrnjeni, predloge glede domnevne nezakonitosti odločitve Sodišča za uslužbence o stroških zavreči kot nedopustne.
(Glej točko 53.)
Napotitev na: Sodišče, 12. julij 2001, Komisija in Francija proti TF1, C‑302/99 P in C‑308/99 P, Recueil, str. I‑5603, točka 31; Sodišče, 26. maj 2005, Tralli proti ECB, C‑301/02 P, ZOdl., str. I‑4071, točka 88.