SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 30. septembra 2010

Zadeva F‑107/05

Gergely Toth

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenec – Razvrstitev v naziv – Nazivi, določeni v razpisu – Sprememba pravil za razvrstitev začasnih uslužbencev po objavi razpisa – Razvrstitev v naziv v skladu z manj ugodnimi novimi pravili – Prehodne določbe – Uporaba po analogiji – Člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Sorazmernost – Načelo dobrega upravljanja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero G. Toth predlaga: primarno, razglasitev ničnosti, prvič, odločbe Komisije z dne 20. julija 2005 o zavrnitvi njegove pritožbe in, drugič, pogodbe, ki jo je podpisal 17. januarja 2005, v delu, v katerem je določen njegov naziv; podredno, Komisiji naj se naloži plačilo odškodnine v njegovo korist.

Odločitev:      Odločba Komisije o razvrstitvi tožeče stranke v naziv A*6, drugi plačilni razred, iz člena 3 pogodbe začasnega uslužbenca, podpisane 17. januarja 2005, se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Komisiji se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov tožeče stranke. Svet Evropske unije, intervenient v podporo predlogom Komisije, nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Razvrstitev v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe o razvrstitvi v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 5, od (1) do (4); Priloga XIII, člen 12(3); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 10, drugi odstavek; Uredba Sveta št. 723/2004)

2.      Pravo Unije – Prehodne določbe – Ozka razlaga

3.      Uradniki – Načela – Načelo dobrega upravljanja – Obseg

1.      Ker Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ne vsebuje prehodne določbe o razvrščanju začasnih uslužbencev v nazive po začetku veljavnosti te uredbe, to je 1. maju 2004, na podlagi razpisov, objavljenih pred tem datumom, in ker ni notranjih določb, ki bi se uporabljale za to, bi se kot podlaga za to razvrščanje lahko uporabil samo člen 10, drugi odstavek, navedenih pogojev.

Iz člena 10 navedenih pogojev izhaja, da ima uprava diskrecijsko pravico pri določanju naziva začasnih uslužbencev. Ker v zvezi s tem ni notranjih določb, je ta pravica omejena samo z obveznostjo, da so navedeni uslužbenci razporejeni v naziv, naveden v razpisu, ter nujnostjo upoštevanja strukture kategorij in funkcionalnih skupin iz člena 5, od (1) do (4), Kadrovskih predpisov.

Institucija se lahko v takih okoliščinah, če je bil naziv, določen v razpisu, ukinjen, zakonito zgleduje po rešitvi, ki jo je zakonodajalec uporabil ob sprejetju Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, in po analogiji uporabi člen 12(3) te priloge, ki se nanaša na razvrščanje uradnikov, ki so bili na sezname primernih kandidatov vpisani pred 1. majem 2006 in so se zaposlili med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006.

(Glej točke 55, 58, 59, 69, 73, 74 in 76.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 28. junij 2007, Da Silva proti Komisiji, F‑21/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑179 in II‑A‑1‑981, točke 64, 68 in 79.

2.      Prehodna določba se načeloma razlaga ozko, kar a priori ni združljivo z uporabo po analogiji. Ozkost razlage upravičuje dejstvo, da prehodne določbe odstopajo od trajnih pravil in načel, ki bi se brez navedene ureditve uporabljala neposredno za zadevne primere.

Nasprotno pa lahko uprava, če ni trajnih določb, po analogiji uporabi člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ne da bi spregledala njegovo prehodno naravo.

(Glej točke od 71 do 74.)

Napotitev na:

Sodišče: 23. marec 1983, Peskeloglou, 77/82, Recueil, str. 1085, točke od 11 do 15; 5. december 1996, Merck in Beecham, C‑267/95 in C‑268/95, Recueil, str. I‑6285, točki 23 in 24; 12. junij 2008, Komisija proti Portugalski, C‑462/05, ZOdl., str. I‑4183, točki 53 in 54;

Sodišče prve stopnje: 19. september 2000, Dürbeck proti Komisiji, T‑252/97, Recueil, str. II‑3031, točki 66 in 70;

Sodišče za uslužbence: Da Silva proti Komisiji, navedena zgoraj, točke 64, 68 in 79.

3.      Uprava ima na podlagi načela dobrega upravljanja obveznost, da pri odločanju o položaju uradnika upošteva vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na njeno odločitev, pri čemer lahko kršitev tega načela pripelje do razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.

(Glej točko 85.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 16. marec 2004, Afari proti ECB, T‑11/03, RecFP, str. I‑A‑65 in II‑267, točka 42;

Sodišče za uslužbence: 22. maj 2007, López Teruel proti UUNT, F‑99/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑147 in II‑A‑1‑797, točka 92.