Zadeva T‑524/11

Volvo Trademark Holding AB

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke LOVOL – Prejšnje besedna in figurativna znamka Skupnosti ter nacionalni figurativni znamki VOLVO – Relativni razlog za zavrnitev – Neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje blagovne znamke – Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 12. novembra 2014

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Podobnost med zadevnima znamkama – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(1)(b) in 5))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Figurativna znamka LOVOL – Besedna in figurativne znamke VOLVO

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(1)(b) in 5))

1.      Morebitne kršitve iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti so posledica določene stopnje podobnosti med prejšnjo in poznejšo znamko, zaradi katere ju zadevna javnost poveže oziroma vzpostavi zvezo med njima, čeprav ju ne zamenjuje.

Uporaba člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 je odvisna od treh pogojev, in sicer prvič, enakosti ali podobnosti nasprotujočih si znamk, drugič, obstoja ugleda prejšnje znamke, ki je bil naveden v utemeljitev ugovora, in tretjič, tveganja, da bi se z uporabo prijavljene znamke brez upravičenega razloga izkoristil razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke ali da bi jima prijavljena znamka škodovala. Ti trije pogoji so kumulativni in neobstoj enega izmed njih zadostuje, da se navedena določba ne uporabi.

(Glej točki 17 in 18.)

2.      Merila, ki jih je treba upoštevati pri presoji podobnosti med zadevnimi znamkami, so enaka v okviru zavrnitve registracije znamke, ki se zahteva zaradi verjetnosti zmede na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, in zavrnitve zaradi izkoriščanja ugleda prejšnje znamke na podlagi člena 8(5) navedene uredbe. V teh dveh primerih, ki omogočata zavrnitev registracije prijavljene znamke, pogoj podobnosti med znaki pomeni, natančneje, obstoj vizualne, fonetične in pomenske podobnosti, tako da upoštevna javnost meni, da med zadevnimi znamkami obstaja vsaj delna enakost pri enem ali več upoštevnih vidikih. Presoja vizualne, fonetične in pomenske podobnosti zadevnih znamk mora temeljiti na celotnem vtisu teh znamk, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente.

(Glej točki 21 in 22.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 55 do 58.)