SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 20. julija 2004(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke LIMO – Absolutni razlogi za zavrnitev – Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-311/02,
Vitaly Lissotschenko, stanujoč v Dortmundu (Nemčija),
Joachim Hentze, stanujoč v Werlu (Nemčija),
ki ju zastopa B. Hein, avocat,
tožeči stranki,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata J. Weberndörfer in G. Schneider, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi tožbe, vložene zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 31. julija 2002 (zadeva R 363/2000-2), ki se nanaša na registracijo besednega znaka LIMO kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),
v sestavi B. Vesterdorf, predsednik, P. Mengozzi, sodnik, in M. E. Martins Ribeiro, sodnica,
sodna tajnica: D. Christensen, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 10. oktobra 2002,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 25. februarja 2003,
na podlagi ukrepov procesnega vodstva, sprejetih 10. marca 2004, in odgovora UUNT, predloženega 31. marca 2004,
na podlagi obravnave z dne 27. aprila 2004
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 V. Lissotschenko in J. Hentze (v nadaljevanju: tožeči stranki) sta 26. avgusta 1999 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 40/94 Sveta z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak LIMO.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 9, 10 in 11 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in dopolnjen, in za vsakega od razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 9: „Laserji, razen za medicinske namene, še posebej diodni laserji, laserji, namenjeni tehniki merjenja, laserji, namenjeni tehniki tiska, laserji, namenjeni nadzoru materialov ali njihovi kvaliteti, laserji, namenjeni prenosu podatkov; optični in/ali elektronski aparati in instrumenti, še posebej sistemi za predstavitve, mikro-optični sistemi, sestavni deli za elektronska krmila, optični sistemi z elektronskimi sestavnimi deli in/ali z vključenim virom svetlobe; objektivi; optične leče; pokrovčki, prizme, korekcijske leče; naprave za difrakcijo (mikroskopijo)“;
– razred 10: „Laserji za uporabo v medicini“;
– razred 11: „Naprave in namestitve za osvetljevanje, elektroluminiscentne diode“.
4 Preizkuševalec je z odločbo z dne 14. marca 2000 v skladu s členom 38 Uredbe št. 40/94 zavrnil prijavo, ker je bila prijavljena znamka za zadevne proizvode opisna in brez slehernega razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94.
5 Tožeči stranki sta 4. aprila 2000 pri UUNT v skladu s členom 59 Uredbe št. 40/94 zoper odločbo preizkuševalca vložili pritožbo.
6 Z odločbo z dne 31. julija 2002 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je drugi odbor za pritožbe UUNT najprej potrdil tožbeni razlog kršitve pravice tožečih strank do zaslišanja in zato razveljavil odločbo preizkuševalca ter mu naložil, naj tožečima strankama povrne pritožbeno takso. Pozneje je zavrnil prijavo znamke za proizvode iz razredov 9 in 10 na podlagi člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94, ker je bila prijavljena znamka brez razlikovalnega učinka in ker je bila sestavljena izključno iz opisnih elementov vrste in/ali namena teh proizvodov. Končno je odbor za pritožbe s preoblikovanjem odločbe preizkuševalca dovolil objavo prijave znamke Skupnosti LIMO za proizvode iz razreda 11.
7 Kar zadeva posebej zavrnitev registracije prijavljene znamke za proizvode iz razredov 9 in 10, je odbor za pritožbe najprej ugotovil, da se v elektroniki zaporedje črk „LIMOS“ uporablja kot okrajšava za „Laser Intensity Modulation System“ (modulacijski sistem laserske jakosti). V tem pogledu se je odbor za pritožbe oprl na Schönbornovo delo z naslovom „Abkürzungen in der Elektronik“ (Okrajšave v elektroniki) (Berlin 1993), ki ga je omenil že preizkuševalec, ter na internetne raziskave, pri čemer se je za primer skliceval na dve strani, ki zadevata kopirne stroje podjetij Toshiba in Minolta.
8 Zatem je odbor za pritožbe menil, da se proizvodi iz razredov 9 in 10 lahko uporabljajo kot sestavni deli modulacijskega sistema laserske jakosti, tako da bi znak LIMOS opisoval vrsto in/ali namembnost teh proizvodov, ki so po njegovem mnenju namenjeni strokovnemu potrošniku ali poslovni stranki, ki pri laserjih gotovo pozna ta znak.
9 Odbor za pritožbe je dodal, da črtanje črke „s“ na koncu znaka LIMOS ne povzroči manjše opisnosti zadevnih proizvodov, saj je „LIMO“ jasna okrajšava večjega dela pojma „Laser Intensity Modulation System“, torej „Laser Intensity Modulation“ (modulacija laserske jakosti). Pri tem je odbor za pritožbe ugotovil, da lahko strokovni potrošnik ugotovi neposredno in nedvoumno povezavo med proizvodi iz razredov 9 in 10 in znakom LIMO, ki ga bo zaznal kot okrajšavo izraza „Laser Intensity Modulation“.
10 Končno je odbor za pritožbe presodil, da je bila prijavljena znamka tudi brez razlikovalnega učinka za proizvode iz razredov 9 in 10. Po njegovem mnenju povprečni potrošnik, ki je poslovna stranka, v znaku LIMO ne bo videl označbe trgovskega izvora teh proizvodov, ampak prej okrajšavo izraza „Laser Intensity Modulation“.
Predlogi strank
11 Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo v delu, v katerem zavrača registracijo prijavljene znamke za proizvode iz razredov 9 in 10;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
12 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– tožečima strankama naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
13 Tožeči stranki trdita, da je odbor za pritožbe neutemeljeno zavrnil zahtevo za registracijo znamke LIMO na podlagi člena 7 Uredbe št. 40/94 za proizvode iz razredov 9 in 10. V podporo svoji tožbi v bistvu navajata dva tožbena razloga, in sicer kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 in kršitev člena 7(1)(b) omenjene uredbe.
Tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94
Trditve strank
14 Tožeči stranki ugovarjata temu, da se lahko prijavljena znamka šteje za opisno za vrsto ali namen zadevnih proizvodov.
15 Najprej ugotavljata, da upoštevna javnost znakov LIMO in LIMOS ne pozna kot okrajšavi izraza „Laser Intensity Modulation“ ali „Laser Intensity Modulation System“. Zato trdita, da v zvezi z omenjenima znakoma ni potrebe po razpoložljivosti.
16 Ob tem tožeči stranki menita, da „Internationale Enzyklopädie der Abkürzungen und Akronyme in Wissenschaft und Technik“ (Mednarodna enciklopedija okrajšav in kratic v znanosti in tehniki), ki jo je priredil M. Peschke (München 1998), „LIMOS“ ne navaja kot okrajšave pomenske zveze „Laser Intensity Modulation System“.
17 Nato je treba omeniti, da se znak LIMOS na internetu na splošno uporablja kot okrajšava besede „limousines“ v avtomobilizmu in le redko v pomenu „Laser Intensity Modulation System“ v zvezi s kopirnimi stroji ali sistemi za razmnoževanje. Dejansko po mnenju tožečih strank dejstvo, da so internetne raziskave UUNT pokazale le tri navedbe, ki vsebujejo okrajšavo „LIMOS“ v pomenu „Laser Intensity Modulation System“, pomeni, da zaporedje črk „LIMOS“ ni splošno poznano in se v zadevnih strokovnih krogih na splošno ne uporablja.
18 V podporo svojim trditvam tožeči stranki navajata odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 31. oktobra 2000, izdano v zadevi R 294/2000-3, ki zadeva registracijo znaka DS kot znamke Skupnosti za proizvode in storitve na področjih digitalnih fotografskih aparatov in razvijanja fotografij. Ta odločba v okviru presoje znaka za namen njegove registracije naj bi določala, da je pomen opredelitev iz leksikonov relativen, zlasti če rezultat analize, ki temelji na teh leksikonih, ni podprt z drugimi podatki ali dokazi. Tožeči stranki poudarjata, da je v omenjeni zadevi odločba preizkuševalca, s katero je zavrnil registracijo znamke DS po členu 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94, temeljila na seznamu okrajšav, iz katerega je izhajalo, da je „DS“ okrajšava izrazov „Digital Signal“, in da je odbor za pritožbe to odločbo razveljavil in poudaril, da samo na osnovi tega ni mogoče sklepati, da bi upoštevna javnost okrajšavo „DS“ primerjala z izrazom „Digital Signal“ in jo tako povezovala z opisno označbo. Po mnenju tožečih strank je podoben dvom dovoljen tudi v zadevnem primeru, ker se okrajšava „LIMOS“ v pomenu „Laser Intensity Modulation System“ pojavi samo v enem tiskanem delu in na dveh internetnih straneh.
19 Tožeči stranki v zvezi z znakom LIMO ugotavljata, da njegova uporaba za okrajšavo „Laser Intensity Modulation“ ni izkazana z dokumenti in internetnimi stranmi, ki jih je pri utemeljitvi svoje presoje predložil UUNT in v katerih je predstavljen samo znak LIMOS. Okrajšava „LIMO“ za modulacijski sistem laserske jakosti naj dejansko ne bi obstajala in zato ne bi mogla biti predmet potrebe po razpoložljivosti.
20 Ob tem tožeči stranki natančno navajata, da se na internetu znak LIMO uporablja kot okrajšava besed „limousine“ ali „limonade“ ali tudi kot privzet izraz iz ekonomije „least input for the most output“. Zato po mnenju tožečih strank glede na to, da ima okrajšava „LIMO“ dvoumen pomen, upoštevna javnost, sestavljena iz strokovnjakov, ob srečanju s to okrajšavo slednje gotovo ne bo povezala s proizvodi iz prijave za znamko, ki izhajajo iz razredov 9 in 10.
21 Tožeči stranki navajata tudi odločbo Deutsches Bundespatentgericht (nemško Zvezno patentno sodišče) z dne 2. junija 1998, ki zadeva zahtevo za registracijo znaka CT kot nacionalne znamke, v kateri naj bi bila potreba po razpoložljivosti tega znaka izključena, ker naj bi „okrajšava ‚CT‘ vključevala veliko pomenov, ki so lahko opisni za pripadajoče proizvode in storitve“.
22 Drugič tožeči stranki trdita, da naj znaka LIMOS in LIMO, čeprav ju je treba šteti za okrajšavi za „Laser Intensity Modulation System“ oziroma „Laser Intensity Modulation“, ne bi bila opisna za proizvode iz prijave znamke Skupnosti, saj omenjeni proizvodi niso niti modulacijski sistemi laserske jakosti niti postopki ali metode v nasprotju z „Laser Intensity Modulation“, temveč samo posamični proizvodi, ki tudi sestavljeni ne bi tvorili enega od omenjenih sistemov.
23 UUNT zagovarja utemeljenost presoj odbora za pritožbe, kar zadeva razlikovalni učinek prijavljene znamke.
Presoja Sodišča prve stopnje
24 V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 se ne registrirajo „znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve“.
25 Člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 preprečuje, da bi bili znaki ali podatki z registracijo kot znamke pridržani za eno samo podjetje. Ta določba tako zasleduje cilj splošnega interesa, ki zahteva, da lahko vsakdo prosto uporablja take znake in podatke (sodba Sodišča z dne 23. oktobra 2003 v zadevi UUNT proti Wrigley, C‑191/01 P, Recueil, I-12447, točka 31, in sodbi Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 2002 v zadevi DaimlerChrysler proti UUNT (CARCARD), T-356/00, Recueil, str. II-1963, točka 24, in z dne 27. novembra 2003 v zadevi Quick proti UUNT (Quick), T-348/02, Recueil, II-5071, točka 27).
26 V tem pogledu znaki in podatki, določeni v členu 7(1)(c) omenjene Uredbe, pri običajni uporabi z vidika upoštevne javnosti lahko označujejo proizvod ali storitev, za katero se zahtevala registracija, bodisi neposredno bodisi z omembo ene od bistvenih značilnosti (sodba Sodišča z dne 20. septembra 2001 v zadevi Procter & Gamble proti UUNT, C-383/99 P, Recueil, str. I-6251, točka 39, in zgoraj navedena sodba Sodišča prve stopnje CARCARD, točka 25, in sodba z dne 9. oktobra 2002 v zadevi Dart Industries proti UUNT (UltraPlus), T-360/00, Recueil, str. II-3867, točka 22).
27 Zato se lahko presoja opisnega značaja znaka opravi samo glede proizvodov ali zadevnih storitev in glede tega, kako jih razume določena upoštevna javnost (zgoraj navedeni sodbi CARCARD, točka 25, in UltraPlus, točka 22).
28 V zadevnem primeru je odbor za pritožbe ugotovil, da upoštevno javnost sestavljajo strokovni potrošniki (točka 17 izpodbijane odločbe). Glede na to, da so zadevni proizvodi namenjeni strokovnjakom in ne povprečnim potrošnikom, je treba to analizo odbora za pritožbe sprejeti. Sicer pa je tožeči stranki nista izpodbijali. Za upoštevno javnost se tako šteje strokovna javnost, ki je dobro seznanjena, pozorna in preudarna (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2002 v zadevi Eurocool Logistik proti UUNT (EUROCOOL), T‑34/00, Recueil, str. II-683, točka 47).
29 Podredno je treba, kar zadeva trditev tožečih strank, v skladu s katero ni potrebe po razpoložljivosti v zvezi z znakoma LIMOS in LIMO, glede na to, da ponavadi nista uporabljena v strokovnem jeziku za opisovanje zadevnih proizvodov, omeniti, da je v točki 35 svoje sodbe z dne 4. maja 1999 v zadevi Windsurfing Chiemsee (C-108/97 in C-109/97, Recueil, str. I-2779) Sodišče ugotovilo, da uporaba člena 3(1)(c) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1), ki se glasi kot člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ni odvisna od obstoja konkretne, dejanske in resne potrebe po razpoložljivosti.
30 Zato je treba na podlagi upoštevnega pomena zadevnega besednega znaka samo z namenom uporabe člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 preučiti, ali z vidika ciljne javnosti obstaja zadostna in konkretna zveza med znakom in proizvodi ali storitvami, za katere je bila prijavljena registracija (sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2002 v zadevi Streamserve proti UUNT (STREAMSERVE), T‑106/00, Recueil, str. II-723, točka 40, potrjena v pritožbenem postopku s sklepom Sodišča z dne 5. februarja 2004 v zadevi Streamserve proti UUNT, C‑150/02 P, Recueil, I-1461, in zgoraj navedena sodba CARCARD, točka 28).
31 Omeniti je treba, da odbor za pritožbe ni navajal, da se v strokovnem jeziku znak LIMO ponavadi uporablja kot okrajšava pojma „Laser Intensity Modulation“. Ob tem tožeči stranki opozorjata na to, da se znak LIMO ne uporablja niti v strokovnih knjigah niti na internetu, kjer se uporablja kot okrajšava besed „limousine“ ali „limonade“ ali kot privzet pomenska zveza iz ekonomije „least input for the most output“.
32 Kljub temu pa dejstvo, da se znak LIMO kot okrajšava pojma „Laser Intensity Modulation“ ponavadi ne uporablja v strokovnih krogih, ni zadosten razlog za vnaprejšnjo izključitev obstoja njegovega razlikovalnega učinka. Zavrnitev prijave na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 s strani UUNT ni pogojena s tem, da se v tem členu našteti znaki in podatki, ki sestavljajo znamko, ob zahtevi za registracijo dejansko uporabljajo za opis proizvodov ali storitev, za katere je vložena prijava, ali opis lastnosti teh proizvodov ali storitev. Kot navaja besedilo te določbe, zadostuje že, da se ti znaki ali podatki lahko uporabljajo v te namene (zgoraj navedena sodba UUNT proti Wrigley, točka 32, in sklep Sodišča z dne 5. februarja 2004 v zadevi Telefon & Buch proti UUNT, C-326/01 P, Recueil, I‑1371, točka 28).
33 V tem primeru je odbor za pritožbe v svoji analizi z namenom ugotovitve, ali se znak LIMO lahko uporabi za opis proizvodov iz razredov 9 in 10 iz zahteve za registracijo znamke Skupnosti ali lastnosti teh proizvodov, najprej ugotovil, da je „LIMOS“ znana okrajšava pojma „Laser Intensity Modulation System na področju zadevnih proizvodov“, opisna za vrsto in/ali namen slednjih. Nato je presodil, da skrajšanje zaporedja črk „LIMOS“ v „LIMO“ z odstranitvijo črke „s“ ni tako, da bi povzročilo odpravo razlikovalnega učinka prijavljene znamke.
34 Kar zadeva znak LIMOS, je odbor za pritožbe v točki 16 izpodbijane odločbe lahko veljavno sklenil, da se kot okrajšava pojma „Laser Intensity Modulation System“ uporablja v elektroniki, pri čemer se je oprl na dejstvo, da se v tem pomenu v uporabljeni okrajšavi uporablja v knjigah s področja elektronike in na internetnih straneh.
35 Pregled take okrajšave v knjigah o okrajšavah v elektroniki dejansko prikaže poseben pomen, ki ga ne smemo spregledati iz edinega razloga, da enciklopedija, ki sta jo navajali tožeči stranki (glej točko 16 zgoraj), ne vsebuje „LIMOS“ kot okrajšave.
36 Dokaz o dejanski uporabi „LIMOS“ kot okrajšave za „Laser Intensity Modulation System“ med drugim ne izhaja samo iz razlage v leksikonu, ampak tudi iz tržnih dokumentov. Iz internetnih strani, ki jih je omenil odbor za pritožbe, na primer izhaja, da je „LIMOS“ okrajšava pojma „Laser Intensity Modulation System“, ki na teh straneh označuje sistem za razmnoževanje („copying system“), ki se uporablja pri modelih barvnih kopirnih strojev FC 70 Toshibe in CF 9001 Minolte.
37 Ob tem tožbeni razlog tožečih strank o domnevnem nepoznavanju meril analize, po katerih se je ravnal odbor za pritožbe v odločbi o prijavi znamke DS (glej točko 18 zgoraj), dejansko ni izražen. Poleg tega je treba opozoriti, da je v tem primeru upoštevna javnost strokovna javnost, kar je v nasprotju s tem, kar je veljalo v zadevi, ko je bila izdana omenjena odločba, v kateri se je odbor za pritožbe oprl prav na dejstvo, da so upoštevno javnost sestavljali povprečni in ne strokovni potrošniki, in je bilo zato sklenjeno, da preizkuševalec ne more samo na podlagi omembe iz slovarja kratic in okrajšav sklepati, da bi lahko črki „DS“ upoštevna javnost zaznala, kot da pomenita „Digital Signal“. Zato se tožeči stranki v podporo svojim trditvam ne moreta opirati na omenjeno odločbo.
38 Kar zadeva opisno naravo znaka LIMOS, je treba omeniti, kot je storil odbor za pritožbe v točki 17 izpodbijane odločbe, da sta tožeči stranki na strani 3 odgovora na tožbo z dne 7. junija 2000, ki predstavlja razloge za njuno pritožbo pred UUNT, priznali, da „so proizvodi, označeni v prijavi […] proizvodi, ki so lahko v vsakem primeru sestavni deli ‚Laser Intensity Modulation Systems‘“, čeprav sta dodali, da „noben od teh proizvodov ne more biti neposredno označen kot tak sistem“. V zvezi s tem priznanjem, ki je bilo ponovljeno na obravnavi pred Sodiščem prve stopnje 27. aprila 2004, je odbor za pritožbe potrdil, da je znak LIMOS opisen za „vrsto in/ali namen“ omenjenih proizvodov.
39 Ob tem Sodišče prve stopnje meni, da odbor za pritožbe v svoji odločbi in UUNT med tem postopkom nista dokazala, zakaj bi bil v tem primeru znak LIMOS opisen za zahtevane proizvode iz razredov 9 in 10.
40 Vendar pa je jasno, da se ti proizvodi lahko uporabijo kot sestavni deli modulacijskega sistema laserske jakosti. Tožeči stranki nista predložili nobene resne trditve, ki bi nasprotovala sklepu odbora za pritožbe, po katerem je z vidika lastnosti omenjenih proizvodov znak LIMOS kot okrajšava pojma „Laser Intensity Modulation System“ opisen vsaj za njihov namen. Dejansko sta se v bistvu omejili na opažanje, da ne moremo dobiti „Laser Intensity Modulation System“ zgolj s kombinacijo dveh ali več zadevnih proizvodov. Taka navedba, ki ne izključuje, da se proizvodi posamično lahko uporabijo za sestavo takega sistema v kombinaciji z drugimi proizvodi, ki niso zahtevani v prijavi za znamko Skupnosti, pa ni upoštevna.
41 Glede na to, da so vsi zahtevani proizvodi iz razredov 9 in 10 namenjeni strokovnemu potrošniku, ki znak LIMOS pozna kot okrajšavo „Laser Intensity Modulation System“ na področju teh proizvodov, ki so lahko vključeni v tak sistem, je treba ob pomanjkanju nasprotnih dejavnikov, ki bi jih vložili tožeči stranki, upoštevati, da je ta znak opisen za enega od mogočih namenov zadevnih proizvodov, ki je za upoštevno javnost bistven pri izbiri in ki zato pomeni bistveno lastnost (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 26. novembra 2003 v zadevi HERON Robotunits proti UUNT (ROBOTUNITS), T-222/02, Recueil, II-4995, točka 44).
42 Če tako znak LIMOS z vidika upoštevne javnosti pomeni zadostno in konkretno zvezo s proizvodi iz razredov 9 in 10, za katere je bila zahtevana registracija, je treba preveriti še, če enak sklep velja v zvezi z znakom LIMO, ki je predmet prijave znamke Skupnosti.
43 Ob tem je odbor za pritožbe upravičeno upošteval, da odstranitev končne črke „s“ znaku LIMOS v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 in v zvezi z omenjenimi proizvodi ne povzroči manjše opisnosti znaka.
44 Dejansko okoliščina, ustvarjena z uporabo „LIMOS“ kot okrajšave pojma „Laser Intensity Modulation System“ kaže na to, da upoštevna javnost znak LIMO lahko uporablja in sprejema kot okrajšavo za pojem „Laser Intensity Modulation“. Dejstvo, da lahko znak LIMO bolje opiše pojav modulacije laserske jakosti kot sistem, ki izvaja ta pojav, ni zadostno za odstranitev opisne narave tega znaka v zvezi z zadevnimi proizvodi. Če so slednji lahko sestavni deli sistema, ki izvaja modulacijo laserske jakosti, ostane znak, ki označuje to modulacijo, zmeraj opisen za možen namen teh proizvodov.
45 Zato je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil, da bo strokovni potrošnik postopoma ustvaril zadosti neposredno in konkretno povezavo med proizvodi iz razredov 9 in 10 iz prijave znamke Skupnosti in znakom LIMO ter bo ta znak zaznal kot okrajšavo za „Laser Intensity Modulation“ in kot sklicevanje vsaj na enega od mogočih namenov omenjenih proizvodov, namreč njihovo vključitev v modulacijski sistem laserske jakosti.
46 Končno je treba zavrniti tudi trditev tožečih strank, v skladu s katero – ob upoštevanju domnevno dvoumnega pomena znaka LIMO, ki bi se uporabil kot okrajšava za besede „limousine“ ali „limonade“ ali izraza „least input for the most output“ ali bi bil zaznan kot ime družbe določenega podjetja – upoštevna javnost, ki je seznanjena s tem znakom, ne bo pomislila na zahtevane proizvode iz razredov 9 in 10.
47 Ob tem je treba opozoriti, da je treba registracijo besednega znaka po členu 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 zavrniti, če vsaj eden od njegovih mogočih pomenov označuje lastnost zadevnega blaga ali storitev (zgoraj navedena sodba UUNT proti Wrigley, točka 32; zgoraj navedeni sklep Telefon & Buch proti UUNT, točki 28 in 37; zgoraj navedeni sodbi STREAMSERVE, točka 42, in CARCARD, točka 30). Iz prejšnjih ugotovitev pa izhaja, da je eden od mogočih pomenov znaka LIMO „Laser Intensity Modulation“ in da je upoštevna javnost sposobna prepoznati ta znak v tem pomenu.
48 Iz omenjenega izhaja, da je treba tožbeni razlog kršitve člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 zavrniti.
49 Ob tem ni treba preučiti tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo člena7(1)(b) Uredbe št. 40/94. V skladu z ustaljeno sodno prakso dejansko že obstoj enega od navedenih absolutnih razlogov za zavrnitev zadošča, da znak ne more biti registriran kot znamka Skupnosti (sodba Sodišča z dne 19. septembra 2002 v zadevi DKV proti UUNT, C-104/00 P, Recueil, str. I-7561, točka 29, sodbe Sodišča prve stopnje z dne 26. oktobra 2000 v zadevi Community Concepts proti UUNT (Investorworld), T-360/99, Recueil, str. II-3545, točka 26; z dne 31. januarja 2001 v zadevi Mitsubishi HiTec Paper Bielefeld proti UUNT (Giroform), T-331/99, Recueil, str. II-433, točka 30, in z dne 20. novembra 2002 v zadevi Bosch proti UUNT (Kit Pro in Kit Super Pro), T-79/01 in T-86/01, Recueil, str. II-4881, točka 36).
50 Zato je treba tožbo zavrniti.
Stroški
51 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se stranki, ki s predlogom ni uspela, naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeči stranki s predlogom nista uspeli, zato v skladu s predlogi UUNT nosita stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Toženima strankama se naloži plačilo stroškov.
Vesterdorf | Mengozzi | Martins Ribeiro |
Razglašeno na javni obravnavi v Luksemburgu, 20. julija 2004.