SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 22. januarja 2013(*)

„EKUJS – Jamstveni oddelek – Odhodki, izključeni iz financiranja – Predelava agrumov, bombaž, goveje meso in oljčno olje – Finančna revizija – Ključni nadzori – Sorazmernost – Ponavljanje – Obveznost obrazložitve“

V zadevi T‑46/09,

Helenska republika, ki jo zastopajo V. Kontolaimos, I. Chalkias, S. Charitaki in S. Papaïoannou, agenti,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo A. Markoulli in H. Tserepa-Lacombe, agentki, skupaj z N. Korogiannakisem, odvetnikom,

tožena stranka,

katere predmet je predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/960/ES z dne 8. decembra 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti (UL L 340, str. 99), ker iz financiranja Skupnosti izključuje nekatere odhodke, ki jih je knjižila Helenska republika,

SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi N. J. Forwood, predsednik, F. Dehousse (poročevalec) in J. Schwarcz, sodnika,

sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. junija 2012

izreka naslednjo

Sodbo

 Pravni okvir

1.     Splošna zakonodaja v zvezi s financiranjem splošne kmetijske politike

1        Uredba Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 94, str. 13) je določila splošna pravila, ki se uporabljajo za financiranje skupne kmetijske politike (v nadaljevanju: SKP). To uredbo je razveljavila in nadomestila Uredba Sveta (EGS) št. 1285/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, str. 103), ki ureja odhodke, knjižene od 1. januarja 2000 do 16. oktobra 2006 v okviru financiranja SKP.

2        Člen 7(2) Uredbe št. 1258/1999 določa, da Komisija odloči o mesečnih predplačilih na podlagi knjiženih odhodkov, ki jih izvedejo akreditirane plačilne službe, člen 7(3) te uredbe pa se nanaša na odločitve o potrditvi računovodskih izkazov plačilnih služb.

3        Člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999 določa:

„Komisija odloči, kateri odhodki se izločijo iz financiranja Skupnosti iz členov 2 in 3, če ugotovi, da odhodki niso bili izvedeni skladno s predpisi Skupnosti.

Pred vsakršno odločitvijo o zavrnitvi financiranja se rezultati preverjanj Komisije in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo, zatem pa si obe stranki prizadevata doseči sporazum o nadaljnjem ukrepanju.

Če ne dosežeta takega sporazuma, lahko država članica zahteva, da se začne postopek za dosego soglasja med obema stališčema v štirih mesecih, katerega rezultati se povzamejo v poročilu, ki se ga predloži v pregled Komisiji, preden se odloči o zavrnitvi financiranja.

Komisija ovrednoti zneske, ki naj se izločijo, zlasti ob upoštevanju ugotovljene stopnje neskladnosti. Komisija upošteva naravo in resnost kršitve in finančno izgubo, ki jo utrpi Skupnost.

Zavrnitev financiranja se ne sme nanašati na:

(a)      odhodke iz člena 2, ki se izvedejo prej kot 24 mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o rezultatih njenih preverjanj;

[…]“

4        Člen 8(1) Uredbe št. 1258/1999 določa:

„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe skladno s svojimi zakoni in drugimi predpisi:

(a)      da se prepričajo, da so ukrepi, ki jih financira sklad, dejansko izvedeni in pravilno izvršen[i];

(b)      da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti;

(c)      da se izterjajo zneski, izgubljeni zaradi nepravilnosti ali malomarnosti.

[…]“

5        Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1) razveljavlja Uredbo št. 1258/1999 in se uporablja od 1. januarja 2007 (člen 49 Uredbe št. 1290/2005). Vendar določa, da se med drugim člen 31 o potrditvi skladnosti uporablja od 16. oktobra 2006 za odhodke, ki so nastali po 16. oktobru 2006.

6        Člen 31 Uredbe št. 1290/2005 vsebuje v bistvu enake določbe kot člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999.

7        Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 18, str. 31), kakor je bila spremenjena med drugim z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/1999 z dne 22. oktobra 1999 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 26, str. 335), v členu 8 določa:

„1. Če Komisija na podlagi poizvedbe oceni, da izdatki niso bili izvršeni v skladu s pravili Skupnosti, o rezultatih svojih pregledov obvesti zadevno državo članico in navede korektivne ukrepe, ki naj se sprejmejo za zagotovitev prihodnje skladnosti.

Sporočilo se sklicuje na to uredbo. Država članica odgovori v dveh mesecih in Komisija lahko temu primerno spremeni svoje stališče. V upravičenih primerih se lahko Komisija strinja, da se podaljša rok za odgovor.

Po izteku obdobja, dovoljenega za odgovor, Komisija povabi državo članico na dvostransko razpravo in obe stranki si prizadevata dogovoriti o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in o oceni resnosti kršitve in finančne izgube Skupnosti. Po razpravi in izteku katerega koli roka po razpravi, ki ga določi Komisija, po posvetovanju z državami članicami za zagotovitev nadaljnjih informacij ali, če država članica ne sprejme povabila na srečanje pred rokom, ki ga določi Komisija, po izteku roka Komisija uradno sporoči državi članici svoje ugotovitve, sklicujoč se na Odločbo Sveta 94/442/ES. Brez poseganja v četrti pododstavek tega odstavka to sporočilo vključuje oceno katerega koli izdatka, ki ga namerava Komisija izključiti v skladu s členom 5(2)(c) Uredbe […] št. 729/70.

Država članica čimprej obvesti Komisijo o korektivnih ukrepih, sprejetih za zagotovitev skladnosti s predpisi Skupnosti, in o datumu začetka njihove veljavnosti. Kjer je to ustrezno, Komisija sprejme enega ali več sklepov v skladu s členom 5(2)(c) Uredbe […] št. 729/70 do datuma začetka veljavnosti korektivnih ukrepov, zato da bi izključili izdatke, ki so neskladni s predpisi Skupnosti.“

2. Sklepi iz člena 5(2)(c) Uredbe […] št. 729/70 se sprejmejo po pregledu katerega koli poročila, ki ga sestavi spravni organ v skladu z določbami iz Direktive 94/442/ES.“

8        Uredba Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe […] št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 171, str. 90) se uporablja od 16. oktobra 2006, njen člen 11, od (1) do (3), pa v bistvu določa enak postopek, kot je določen v členu 8 Uredbe št. 1663/95.

2.     Smernice Komisije

9        Smernice za izračun finančnih posledic so bile opredeljene v dokumentu Komisije št. VI/5330/97 z dne 23. decembra 1997 z naslovom: Smernice za izračun finančnih posledic ob pripravi odločbe o potrditvi obračuna jamstvenega oddelka EKUJS“ (v nadaljevanju: dokument št. VI/5330/97).

10      Iz priloge 2 k Dokumentu št. VI/5330/97, naslovljene „Finančne posledice pomanjkljivosti pri nadzoru, ki ga izvedejo države članice, za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS“, je razvidno, da so finančni popravki izračunani zlasti na podlagi pomembnosti ugotovljene neskladnosti in da Komisija v ta namen upošteva vrsto in težo kršitve ter finančno škodo, povzročeno Skupnosti (priloga 2 k Dokumentu št. VI/5330/97, drugi odstavek).

11      Priloga 2 k Dokumentu št. VI/5330/97 najprej določa metodo vrednotenja finančnega popravka na podlagi „napak v posameznih spisih“. Ta metoda vrednotenja vključuje posamične nepravilnosti – ki so včasih ekstrapolirane – in se konča s posamičnim popravkom. Ista priloga dalje določa metodo vrednotenja finančnega popravka na podlagi tveganj finančne izgube. Ta metoda vrednotenja vključuje sistemske nepravilnosti in se konča z uporabo pavšalnega popravka (priloga 2 k Dokumentu št. VI/5330/97, odstavki od osmega do petindvajsetega).

12      Na podlagi zadnje metode vrednotenja, ki se upošteva pri reviziji sistemov, Komisija uporabi pavšalne popravke v višini 2 %, 5 %, 10 % ali 25 % prijavljenih izdatkov, glede na obseg tveganja finančne izgube za Skupnosti, ki izhaja iz pomanjkljivosti nadzornih sistemov (priloga 2 k Dokumentu št. VI/5330/97, osmi odstavek).

13      Komisija razlikuje med dvema vrstama nadzorov, ki jih opravljajo države članice (priloga 2 k Dokumentu št. VI/5330/97, štirinajsti odstavek).

14      Po eni strani so „ključni nadzori“ materialni in upravni pregledi, potrebni zaradi preverjanja osnovnih elementov, zlasti resničnosti predmeta zahtevka, količine in pogojev glede kakovosti, vključno s spoštovanjem rokov, z zahtevami letin, roki skladiščenja idr. Opravijo se na kraju samem in s primerjavo neodvisnih informacij, kot so katastrske zbirke.

15      Po drugi strani so „pomožni nadzori“ upravni ukrepi, potrebni za pravilno obravnavanje zahtevkov, kot so preverjanje spoštovanja rokov predložitve, identifikacija dvojnih zahtevkov za isti predmet, analiza tveganja, uporaba sankcij in ustrezno nadzorovanje postopkov.“

16      Za izračun neupravičenih izdatkov Dokument št. VI/5330/97 določa štiri vrste pavšalnih popravkov:

–        25 % izdatkov, če se sistem nadzora sploh ne izvaja ali kadar je izrazito nezadostno razvit in če obstajajo dokazi o pogostih nepravilnostih in malomarnosti v boju zoper nepravilno ali goljufivo ravnanju, in zato obstaja tveganje posebno velikih izgub za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS);

–        10 % izdatkov, kadar eden ali več ključnih nadzorov ni izvršenih ali so tako slabi ali tako redko izvedeni, da so neučinkoviti za ugotovitev utemeljenosti zahtevka ali preprečitev nepravilnosti, in je torej razumno sklepati, da je obstajalo visoko tveganje precejšnjih izgub za EKUJS;

–        5 % izdatkov, kadar so izvedeni vsi ključni nadzori, vendar brez spoštovanja števila, pogostosti ali strogosti, ki jo zahtevajo uredbe, in je torej razumno sklepati, da nadzori ne ponujajo pričakovane ravni zagotavljanja pravilnosti zahtev in da je bilo tveganje izgub za EKUJS precejšnje;

–        2 % izdatkov, kadar je država članica pravilno izvajala ključni nadzor, vendar je popolnoma opustila izvajanje enega ali več sekundarnih nadzorov, in je torej tveganje izgub za EKUJS manjše in teža kršitve manjša.

17      Priloga 2 k Dokumentu št. VI/5330/97 nazadnje določa, da „je kršitev resnejša, če država članica opusti izboljšanje svojih nadzorov, čeprav jo je Komisija že obvestila o potrebnih izboljšavah (priloga 2, šestnajsti odstavek, in fine)“.

18      Dokument AGRI/61495/2002 se nanaša na Komisijino obravnavo primerov ponavljajočih se pomanjkljivosti nadzornih sistemov v okviru potrditve obračuna jamstvenega sklada EKUJS in natančno opredeljuje načelo ponovitve, določeno v Dokumentu št. VI/5330/97. Določa:

„V primeru,

–        da je neobstoj ali nezadostnost nadzornega sistema ali dela tega sistema predmet ene ali več odločitev o finančnih popravkih v okviru potrditve obračuna Jamstvenega sklada EKUJS in

–        če se za obdobje po obdobju popravljanja ugotovi, da ostajajo enake pomanjkljivosti,

Komisija ob pridržku preučitve morebitnih korektivnih ali kompenzativnih ukrepov, ki jih sprejme država članica, šteje, da je običajno utemeljeno uporabiti povišanje stopnje pavšalnega popravka, uporabljene pri prejšnjem popravku zaradi povišanega tveganja finančne izgube za EKUJS.

[…]

Za zagotovitev pavšalnosti popravkov, določenih v Dokumentu C 3909 z dne 8. decembra 1997 (VI/5330/97), naslednji odstotki služijo kot smernice, kadar dejanske višine neupravičenih izdatkov in torej višine finančne izgube, ki jo utrpi Skupnost, ni mogoče ugotoviti:

[…]

–        v primeru prejšnjega popravka v višini 5 %, stopnja 10 % za zadevno novo obdobje;

–        v primeru prejšnjega popravka v višini 10 %, stopnja vsaj 15 % glede na težo povečanja tveganja, za zadevno novo obdobje;

[…]“

 Dejansko stanje

19      Z Odločbo 2008/960/ES z dne 8. decembra 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti (UL L 340, str. 99, v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je Komisija iz financiranja Skupnosti glede Helenske republike v sektorju sadja in zelenjave, bombaža, govejega mesa, oljčnega olja in finančne revizije izključila skupni znesek 179.140.594,66 EUR za finančna leta od 2002 do 2006.

20      Razlogi za finančne popravke, ki jih je opravila Komisija, so bili povzeti v sinteznem poročilu AGRI‑63130-00-2008 z dne 11. septembra 2008 o rezultatih nadzorov, ki jih je opravila Komisija v okviru potrditve skladnosti v skladu s členom 7(4) Uredbe št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe št. 1290/2005 (v nadaljevanju: sintezno poročilo).

21      V izpodbijani odločbi je Komisija uporabila naslednje popravke:

–        v sektorju „sadje in zelenjava – predelava agrumov“: naložena sta bila dva pavšalna popravka v višini 10 % zaradi plačila s čekom in pomanjkljivosti pri upravnih in računovodskih pregledih, v znesku 2.289.213 EUR za finančno leto 2005 in 385.748 EUR za finančno leto 2006;

–        v sektorju bombaža: poleg dveh točnih popravkov za prekoračitev upravičene proizvodnje v znesku 4.870.264,97 EUR za finančno leto 2003 in v znesku 2.143.945,63 EUR za finančno leto 2004, ki se ne izpodbijajo, je Komisija naložila dva pavšalna popravka v višini 5 %, enega v znesku 27.731.557,37 EUR za finančno leto 2002 in drugega v znesku 32.655.464,17 EUR za finančno leto 2003;

–        v sektorju premij za govejo meso je Komisija uporabila pavšalne popravke zaradi pomanjkljivosti baze podatkov za identifikacijo in registracijo ter pri pregledih na kraju samem v višini 10 % za finančno leto 2003, v višini 5 % in 10 % za finančno leto 2004, v višini 5 % in 10 % za finančno leto 2005 in v višini 5 % in 10 % za finančno leto 2006, torej popravke v skupnem znesku 14.341.429,92 EUR;

–        v sektorju proizvodne pomoči za oljčno olje je Komisija uporabila pavšalne popravke v višini 10 % in 15 % za finančna leta od 2003 do 2006 zaradi ponavljajočih se pomanjkljivosti pri nadzoru oljčnih nasadov, oljarn in donosa v skupnem znesku 83.641.370,78 EUR in

–        v sektorju finančne revizije je za finančno leto 2005 Komisija naložila točni popravek v znesku 4.521.536,62 EUR zaradi neupoštevanja plačilnih rokov; naložila je tudi točni popravek za prekoračitev zgornjih finančnih mej v znesku 6.326.450,77 EUR za finančno leto 2004 in v znesku 233.613,43 EUR za finančno leto 2005.

 Postopek in predlogi strank

22      Helenska republika je 6. februarja 2009 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

23      Ker je bila sestava senatov Splošnega sodišča spremenjena, je bila 30. septembra 2010 zadeva dodeljena petemu senatu. Novi sodnik poročevalec je bil imenovan 15. februarja 2011, in ker je bil ta imenovan v drugi senat, je bila zadeva predodeljena temu senatu.

24      Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče (drugi senat) odločilo, da začne ustni postopek, in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča postavilo pisna vprašanja strankam. Ti sta na vprašanja pravočasno odgovorili. Stranki sta na obravnavi 5. junija 2012 podali ustne navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča.

25      Helenska republika Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen ali ga spremeni v skladu s tem, kar je predstavila v svojih pisanjih;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

26      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

1.     Obseg tožbe

27      Helenska republika je v tožbi, za namene razglasitve izpodbijane odločbe za nično, navedla dvanajst tožbenih razlogov. Prva dva tožbena razloga se nanašata na sektor predelave agrumov. Tretji tožbeni razlog se nanaša na sektor bombaža. Četrti, peti in šesti tožbeni razlog se nanašajo na sektor govejega mesa. Sedmi, osmi in deveti tožbeni razlog se nanašajo na sektor oljčnega olja in deseti, enajsti in dvanajsti tožbeni razlog se nanašajo na sektor finančne revizije.

28      Helenska republika se je na obravnavi odločila, da umakne tožbene razloge od četrtega do sedmega, ki se nanašajo na nepristojnost Komisije ratione temporis in na kršitev načela pravne varnosti zaradi predolgega trajanja postopka glede sektorjev govejega mesa in oljčnega olja.

29      Odpovedala se je tudi tožbenim razlogom od petega do osmega, ki se nanašajo na neupoštevanje 24‑mesečnega roka, določenega v členu 7(4) Uredbe št. 1258/1999 glede sektorjev govejega mesa in oljčnega olja.

30      V zvezi s sektorjem finančne revizije je umaknila dvanajsti tožbeni razlog, ki se nanaša na pomanjkljivo obrazložitev, glede preiskave z referenco FA/2006/137/GR. Poleg tega je glede desetega tožbenega razloga, ki se nanaša, prvič, na popravke v zvezi z območji z omejenimi možnostmi, drugič, na prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov in tretjič, na dodatna plačila v sektorju govejega mesa, glede preiskave z referenco FA/2005/70/GR, izjavila, da bo ta tožbeni razlog ohranila samo, kar zadeva območja z omejenimi možnostmi.

31      Nazadnje je izjavila, da umika predlog za spremembo izpodbijane odločbe.

32      O tem je bil na obravnavi sestavljen zapisnik.

2.     Prvi in drugi tožbeni razlog, ki se nanašata na popravke, uporabljene v sektorju „sadje in zelenjava – predelava agrumov“

 Zakonodaja Skupnosti

33      Z Uredbo Sveta (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 20, str. 103) je bil izveden ukrep o finančni podpori proizvajalcem, ki temelji zlasti na sklenitvi pogodb, ki vežejo po eni strani organizacije proizvajalcev, priznane ali začasno priznane na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 20, str. 55) in po drugi strani predelovalce ali njihova zakonito ustanovljena združenja ali zveze.

34      Uredba Komisije (ES) št. 2111/2003 z dne 1. decembra 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2202/96 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 41, str. 232) v členu 7(1)(f) določa, da morajo Pogodbe navajati zlasti ceno, ki jo je treba plačati organizaciji proizvajalcev za surovine in ki lahko variira glede na sorto in/ali kakovost in/ali obdobje dobave, pri čemer se lahko plačilo opravi samo prek bančnega ali poštnega nakazila.

35      Člen 24(1)(d) Uredbe št. 2111/2003 določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preverjanje evidenc organizacij proizvajalcev in predelovalcev, predvidenih v členih 25 in 26, da se zagotovi njihova skladnost s knjigovodstvom, ki se od organizacij proizvajalcev in predelovalcev zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.

36      Člen 27 Uredbe št. 2111/2003, ki se nanaša na preglede, določa:

„1. Pri vsaki organizaciji proizvajalcev, ki dobavlja v predelavo sladke pomaranče, mandarine, klementine, satsuma mandarine, limone, grenivke in pomela, se za vsak proizvod in tržno leto opravijo naslednji pregledi:

[…]

(b)      administrativni in knjigovodski pregledi na najmanj:

(i)      5 % proizvajalcev, zajetih v pogodbah, da bi se za vsakega proizvajalca še zlasti preverilo, ali se površine, skupni pridelek, količina, ki je bila dobavljena organizaciji proizvajalcev, in količina, ki je bila dobavljena v predelavo, ujemajo s plačili pomoči, predvidenimi v členu 23, in s prejetimi plačili;

[…]

(c)      administrativni in knjigovodski pregledi, da se preveri, ali se količine proizvodov, ki so jih proizvajalci iz člena 15(1) in (2) skupno dobavili organizaciji proizvajalcev, količine, skupno dobavljene v predelavo, potrdila o dobavi iz člena 17(2) in količine, skupno navedene v zahtevkih za pomoč, ujemajo s plačili pomoči po členu 23 in plačili, prejetimi od predelovalca;

2. Pri predelovalcih sladkih pomaranč, mandarin, klementin, satsuma mandarin, limon, grenivk in pomelov se za vsak obrat, proizvod in tržno leto opravijo naslednji pregledi:

(a)      administrativni in knjigovodski pregledi na najmanj:

(i)      5 % serij, prejetih v okviru vsake vrste pogodbe (kratkoročne ali večletne), da se preveri, ali so zadevne količine dejansko zajete v pogodbi in potrdilih o dobavi iz člena 17(2), ter da se preverita natančen opis uporabljenih prevoznih sredstev in skladnost z minimalnimi zahtevami iz Priloge I;

[…]

(c)      administrativni in knjigovodski pregledi, da se na podlagi izdanih in prejetih računov ter na podlagi knjigovodskih podatkov preveri, ali se količine končnih proizvodov, pridobljenih iz prejetih surovin, in količine kupljenih končnih proizvodov, ujemajo s količinami prodanih končnih proizvodov;

[…]“

37      V prilogi 16 k Dokumentu Komisije št. 17933/2000 so določeni ključni nadzori in sekundarni nadzori v sektorju agrumov. Zadevna priloga zlasti opredeljuje šest ključnih nadzorov, med katerimi so med drugim nadzori nad dobrim upravljanjem registrov in njihova skladnost s knjigovodstvom, ki ga nacionalna zakonodaja nalaga organizacijam proizvajalcev in predelovalcev.

 Sintezno poročilo

38      V okviru preiskave z referenco FV/2006/315/GR so službe Komisije opravile preverjanja v Grčiji od 3. do 7. aprila 2006. Po izmenjavi dopisov je 27. februarja 2007 potekal dvostranski sestanek med Komisijo in grškimi organi. Komisija je z dopisom z dne 10. januarja 2008 grškim organom sporočila svoje sklepe. Po mnenju spravnega organa z dne 19. junija 2008 je Komisija sporočila svoje dokončno stališče z dopisom z dne 21. avgusta 2008.

39      V sinteznem poročilu so bile predstavljene nekatere nepravilnosti pri administrativnih in knjigovodskih pregledih, določenih v členu 27(1)(b)(i) in (1)(c) Uredbe št. 2111/2003 in v členu 27(2)(a)(i) in (2)(c) Uredbe št. 2111/2003. Poleg tega je v sinteznem poročilu navedeno, da pregledi, določeni v členu 24(1)(d) te uredbe vsaj v enem primeru niso bili opravljeni v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti. Dalje je bilo ugotovljeno, da večkrat ni bilo potrdil, ki bi morala spremljati te preglede. Ti primanjkljaji naj bi predvsem nastali zaradi pomanjkanja jasnih smernic in omejenega knjigovodskega znanja zadevnih inšpektorjev. Službe Komisije so presodile, da so se te nepravilnosti nanašale na vsebinske vidike nadzornega sistema in da neizvrševanje pregledov ali njihovo pomanjkljivo izvrševanje vodijo do povišanega tveganja za EKUJS. Komisija je ugotovila, da so bile podobne pomanjkljivosti ugotovljene zlasti pri preiskavi o predelavi agrumov leta 2003.

40      Poleg tega je iz ugotovitev služb Komisije razvidno, da je bilo eno od plačil nekega predelovalca organizaciji nekega proizvajalca opravljeno s čekom, čeprav je treba tako vrsto plačil opraviti z bančnim ali poštnim nakazilom, in da je bilo to v preteklosti že predmet komentarjev s strani Komisije. Iz sinteznega poročila Komisije je tudi razvidno, da inšpektorji, ki so opravljali preglede, glede tega niso bili na tekočem z zahtevami Skupnosti in nacionalnimi zahtevami.

41      Komisija je štela, da v skladu s smernicami, določenimi v Dokumentu št. VI/5330/97, ključni nadzori niso bili opravljeni v skladu s številom in strogostjo, določenima v veljavnih uredbah, poleg tega pa so se te pomanjkljivosti ponavljale. Ugotovila je, da je bil prejšnji popravek 5 %, in je v obravnavanem primeru uporabila 10‑odstotno stopnjo pavšalnega popravka za finančni leti 2005 in 2006, zadevno obdobje pa je teklo od 30. avgusta 2004 do vključno finančnega leta 2004/2005.

 Presoja Splošnega sodišča

42      Helenska republika navaja prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na napačni razlago in uporabo smernic Komisije, opredeljenih v dokumentih št. VI/5330/97 in št. 17933/2000, in drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na napačno presojo dejstev in nesorazmernost popravkov.

 Prvi tožbeni razlog: napačni razlaga in uporaba smernic Komisije, iz dokumentov št. VI/5330/97 in št. 17933/2000

43      Helenska republika na prvem mestu zatrjuje, da so bili ključni nadzori opravljeni. Meni, da med ugotovljenimi nepravilnostmi samo tiste, ki se nanašajo na preglede dobrega upravljanja spisov in njihove skladnosti s knjigovodskim pregledom, spadajo med ključne preglede. Popravek naj torej ne bi smel presegati 2 %.

44      Splošno sodišče je v obravnavanem primeru ugotovilo, da je Komisija uporabila zadevne finančne popravke zlasti zaradi nepravilnosti pri administrativnih in knjigovodskih pregledih, določenih s členi 24 in 27 Uredbe št. 2111/2003.

45      Prvič, iz sinteznega poročila je namreč razvidno, da so bile te nepravilnosti ugotovljene zlasti pri preverjanjih iz člena 24(1)(d) Uredbe št. 2111/2003, ki se nanašajo na vodenje evidenc organizacij proizvajalcev in predelovalcev in njihovo združljivost s knjigovodstvom, ki ga nalaga nacionalna zakonodaja. Poudariti je treba, da priloga 16 k Dokumentu št. 17933/2000 tako vrsto pregledov opredeljuje kot ključni pregled, kar Helenska republika ni prerekala.

46      Drugič, pavšalni popravki so bili naloženi tudi zaradi pomanjkljivosti pri administrativnih in knjigovodskih pregledih, določenih s členom 27 Uredbe št. 2111/2003. Ti nadzori pa so tudi ključni nadzori. Njihov cilj je namreč preveriti skladnost med količinami proizvodov, dobavljenimi za predelavo, in izplačilom pomoči ter na podlagi izdanih in prejetih računov in na podlagi knjigovodskih podatkov preveriti skladnost med količino pridobljenih ali kupljenih končnih proizvodov in količino prodanih končnih proizvodov. Gre torej za preverjanja, ki se zahtevajo za nadzorovanje elementov skladnosti glede vsebine.

47      Zato je Komisija ob upoštevanju priloge 2 k Dokumentu št. VI/5330/97 in priloge 16 k Dokumentu št. 17933/2000 pravilno štela, da so se pomanjkljivosti iz obravnavanega primera nanašale na ključne nadzore.

48      Komisija je glede uporabljene stopnje popravka menila, da so bile pomanjkljivosti, ugotovljene pri ključnih nadzorih, predmet prejšnjega 5‑odstotnega popravka, in je glede na ponavljanje teh pomanjkljivosti stopnjo pavšalnega popravka zvišala na 10 %.

49      V zvezi s tem je treba ob upoštevanju Smernic iz Dokumenta št. VI/5330/97 opozoriti, da Komisija, če ni mogoče natančno oceniti izgub, ki jih je utrpela Skupnost, lahko določi pavšalni popravek (sodba Sodišča z dne 24. aprila 2008 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑418/06 P, ZOdl., str. I‑3047, točka 136).

50      Za izračun neupravičenih izdatkov je v Dokumentu št. VI/5330/97 določena pavšalna stopnja 5 % izdatkov, kadar so opravljeni vsi ključni nadzori, vendar brez spoštovanja števila, pogostosti ali strogosti, ki jo zahtevajo uredbe, in je torej razumno sklepati, da nadzori ne ponujajo pričakovane ravni zagotavljanja pravilnosti zahtev in da je bilo tveganje izgub za EKUJS precejšnje (glej točki 14 in 16 zgoraj).

51      Tako pa je ravno v obravnavanem primeru, ker gre za pomanjkljivosti, ugotovljene pri ključnih nadzorih, ki niso bili opravljeni s strogostjo, določeno z uredbami, in ker ne gre zgolj za opustitev pomožnih pregledov.

52      Helenska republika torej neupravičeno zatrjuje, da bi v obravnavanem primeru morala biti uporabljena stopnja 2 %. Očitka glede napačnih razlage in uporabe smernic Komisije, določenih v dokumentih št. VI/5330/97 in št. 17933/2000 torej glede tega ni mogoče sprejeti.

53      Na drugem mestu Helenska republika navaja, da podvojitev stopnje popravka nima pravne podlage in prereka ponavljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.

54      Prvič, Helenska republika navaja, da nobeno zakonodajno besedilo ne določa pojma „povratništva“, ki naj bi bil prvič opredeljen v Dokumentu AGRI/60637/2006, ki se ne uporablja za finančno obdobje 2005/2006.

55      Tega argumenta ni mogoče sprejeti.

56      Spomniti je namreč treba, da člen 7(4), četrti pododstavek, Uredbe št. 1258/1999 in člen 31(2) Uredbe št. 1290/2005 (glej točki 3 in 6 zgoraj) določata, da mora Komisija upoštevati resnost storjene kršitve pri presoji zneska, ki naj se izloči po ugotovitvi nepravilnosti.

57      V tem okviru je mogoče torej ponavljanje zadevnih nepravilnosti šteti kot obteževalni dejavnik, ki lahko upraviči povišanje naloženega finančnega popravka. Zadevno povišanje se lahko glede tega šteje kot dejanje, ki spada v okvir določitve celotne stopnje popravka, ki ga mora plačati Helenska republika (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 21. januarja 1999 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑54/95, Recueil, str. I‑35, točka 13).

58      Zato je treba zavrniti očitek, da upoštevanje ponavljanja ugotovljenih nepravilnosti nima ustrezne pravne podlage v veljavnih uredbenih določbah.

59      Poleg tega so pravila, ki jih je Komisija določila v svojih smernicah, in sicer dokumenti št. VI/5330/97, AGRI/61495/2002 in AGRI/60637/2006, taka, da vključujejo posledice ugotovitve ugotovljenega ponavljanja nepravilnosti.

60      Trditev Helenske republike, da je bilo „povratništvo“ kot obteževalna okoliščina prvič določeno v dokumentu AGRI/60637/2006, ni pravilna. Po eni strani je namreč v prilogi 2 k Dokumentu št. VI/5330/97 določeno, da je „nepravilnost resnejša, če država članica ne izboljša svojih nadzorov, čeprav jo je Komisija že obvestila o potrebnih izboljšavah“. Po drugi strani se Dokument AGRI/61495/2002, na katerega se Helenska republika sklicuje v tožbi, nanaša na Komisijino obravnavanje – v okviru potrditve obračuna v Jamstvenem oddelku EKUJS – primerov ponavljanja nezadostnosti nadzornih sistemov, njen namen pa je natančno določiti načelo ponovitve, določeno v Dokumentu št. VI/5330/97. V bistvu določa, da če ostajajo enake pomanjkljivosti, je mogoče povišanje stopnje pavšalnega popravka, uporabljenega pri prejšnjem popravku, in da se pri prejšnjem 5‑odstotnem popravku za zadevno novo obdobje uporabi 10‑odstotna stopnja (glej točko 18 zgoraj).

61      Zato je očitek glede neobstoja pravne podlage za povišanje popravka pri ponavljanju ugotovljenih nepravilnosti treba zavrniti.

62      Drugič, Helenska republika zatrjuje, da je treba za ugotovitev ponavljajoče se pomanjkljivosti ugotoviti popolnoma enake pomanjkljivosti kot v preteklosti. Po njenem mnenju to ni tako v obravnavanem primeru, saj se je sistem izboljšal v celoti in popravka ni mogoče povišati, če nekaterih razlogov za ta popravek ni več.

63      V zvezi s tem je treba poudariti, da se je Komisija, da je lahko sklepala o ponovitvi ugotovljenih nepravilnosti, sklicevala zlasti na preiskavo FV/302/2003 glede sistema predelave agrumov (priloga 4 k tožbi), ki je bila podlaga za sodbo Splošnega sodišča z dne 11. junija 2009 (Grčija proti Komisiji, T‑33/07, neobjavljena v ZOdl., točke od 56 do 58). V okviru preiskave FV/302/2003 so bile pomanjkljivosti ugotovljene zlasti pri administrativnih in knjigovodskih pregledih, še posebej kar zadeva preverjanje skladnosti med podatki iz evidenc organizacij proizvajalcev in predelovalcev in knjigovodskimi podatki, uvedenimi z nacionalno zakonodajo zlasti zaradi pomanjkanja navodil s strani Opekepe (grška agencija za plačila in nadzor nad pomočmi Skupnosti za usmerjanje in jamstva) prefekturam (nomos) in pomanjkanja izkušenj osebja, ki je zadolženo za opravljanje pregledov (glej dokument Komisije z dne 4. marca 2003 glede ugotovitev preiskave FV/302/2003, zlasti točko 8, in zgoraj navedeno sodbo Grčija proti Komisiji, točka 58).

64      Pomanjkljivosti, ugotovljene v okviru preiskave FV/302/2003, in tiste, ugotovljene v obravnavanem primeru, pa so enake, kakor je razvidno iz sinteznega poročila (glej točko 39 zgoraj) in kakor je ugotovil spravni organ.

65      Poleg tega, kot so ugotovile službe Komisije, se pomanjkljivosti, ugotovljene pri administrativnih in knjigovodskih pregledih, nanašajo na vsebinske vidike nadzornega sistema in neizvrševanje pregledov ali njihovo pomanjkljivo izvrševanje vodi do povišanega tveganja za EKUJS (glej točko 39 zgoraj). Te pomanjkljivosti so torej odločilne za uporabo stopnje popravka, ki je predmet povišanja (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 28. septembra 2011 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑352/05, neobjavljena v ZOdl., točka 327).

66      Sklepati je mogoče, da so pomanjkljivosti podobne, zadevajo isti sektor (agrumi), zanje je odgovorna ista država članica in so se štele za odločujoče za uporabo stopnje popravka, ki je predmet povišanja. Komisija torej ni storila napake, s tem da je ugotovila, da se te pomanjkljivosti ponavljajo.

67      Ker se Helenska republika opira na rezultate preiskave FV/2004/312, ki se nanaša na sistem pomoči za predelavo paradižnikov, da bi izpodbijala ponavljanje, je treba poudariti, kot poudarja Komisija in kot je razvidno iz sinteznega poročila, v katerem je povzeto stališče Komisije pred spravnim postopkom, da to ponavljanje ne temelji na rezultatih te preiskave, ampak na rezultatih preiskave FV/302/2003 v zvezi s predelavo agrumov.

68      Zato je treba argument Helenske republike, v skladu s katerim ni bilo ponavljajočih se pomanjkljivosti, v obravnavanem primeru zavrniti.

69      Poleg tega je treba argument, v skladu s katerim naj bi obstoj izboljšav preprečeval ugotovitev ponavljanj, prav tako zavrniti. Helenska republika namreč na splošno zatrjuje, da se je sistem izboljšal, ne da bi dokazala, da se te izboljšave nanašajo prav na zadevne odločujoče pomanjkljivosti v obravnavanem primeru. Poleg tega navaja ugotovitve služb Komisije, podane v okviru preiskave FV/2004/312, ki se nanaša na predelavo paradižnikov, ki v obravnavanem primeru ni upoštevna (glej točko 67 zgoraj).

70      Zato je treba argumente, v skladu s katerimi naj finančnih popravkov v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče povišati, zavrniti.

71      Tretjič, Helenska republika navaja, da povišanje popravka ne more biti samodejno in mora biti obrazloženo, kar pa naj v obravnavanem primeru ne bi bilo.

72      Glede dopustnosti tega argumenta Splošno sodišče poudarja, da je bil podan v točki 18 tožbe in torej dopusten, v nasprotju s tem, kar zatrjuje Komisija v dupliki.

73      V zvezi z njegovo utemeljenostjo je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v posebnem okviru priprave odločb v zvezi s potrditvijo obračuna EKUJS treba šteti, da je odločba zadosti obrazložena, če je država naslovnica tesno sodelovala v postopku njene priprave in če so ji bili znani razlogi za odločitev Komisije, da ne bo štela, da je treba za sporno vsoto obremeniti EKUJS (glej zlasti sodbi Sodišča z dne 20. septembra 2001 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑263/98, Recueil, str. I‑6063, točka 98, in z dne 9. septembra 2004 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑332/01, ZOdl., str. I‑7699, točka 67, in sodbo Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2009 v zadevi Nizozemska proti Komisiji, T‑55/07, neobjavljena v ZOdl., točka 125).

74      V obravnavanem primeru je iz elementov spisa razvidno, da je Helenska republika tesno sodelovala v postopku priprave izpodbijane odločbe in da je bilo vprašanje zadevnega ponavljanja pomanjkljivosti obravnavano v okviru spravnega postopka, konkretno v dopisu Komisije z dne 10. januarja 2008, v zapisniku sestanka z dne 4. aprila 2007, v mnenju spravnega organa in v sinteznem poročilu. Tudi iz elementov spisa je razvidno, da je Helenska republika poznala elemente, ki so utemeljevali zadevno povišanje, zlasti nepravilnosti, ki so bile predmet popravkov, prejšnjo odločbo o finančnem popravku, prejšnjo stopnjo popravka in uporabljeno povišanje ter obstoj povišanega tveganja finančne izgube za EKUJS.

75      Argument, ki se nanaša na neobstoj obrazložitve povišanja popravkov, je treba torej zavrniti, zato je treba zavrniti prvi tožbeni razlog v celoti.

 Drugi tožbeni razlog: napačna presoja dejstev in nesorazmernost naloženih popravkov

76      Prvič, Helenska republika zatrjuje, da so bili administrativni in knjigovodski pregledi, določeni v členih 24 in 27 Uredbe št. 2111/2003, opravljeni po višjih stopnjah, kot so predvidene v besedilih, čeprav njihova sledljivost ni dokazana.

77      Splošno sodišče opozarja, da EKUJS financira le intervencije, opravljene v skladu z določbami Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov (sodbi Sodišča z dne 6. marca 2001 v zadevi Nizozemska proti Komisiji, C‑278/98, Recueil, str. I‑1501, točka 38, in z dne 24. februarja 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑300/02, ZOdl., str. I‑1341, točka 32; sodba Splošnega sodišča z dne 14. februarja 2008 v zadevi Španija proti Komisiji, T‑266/04, neobjavljena v ZOdl., točka 97).

78      Poleg tega je treba glede pravil, ki urejajo dokazno breme na področju potrditve obračuna, spomniti, da Komisiji, zato da bi dokazala obstoj kršitve pravil skupne ureditve kmetijskih trgov, ni treba izčrpno dokazovati pomanjkljivosti pregledov, ki jih opravijo nacionalni upravni organi, ali nepravilnosti zneskov, ki jih ti sporočijo, temveč mora podati dokaz o resnem in upravičenem dvomu, ki ga ima glede teh nadzorov ali zneskov. To ublažitev dokaznega bremena za Komisijo je mogoče pojasniti s tem, da je država članica v najprimernejšem položaju za zbiranje in preverjanje podatkov, potrebnih za potrditev obračuna EKUJS, ter je zato dolžna predložiti najpodrobnejši in najpopolnejši dokaz o resničnosti svojih nadzorov ter zneskov in, odvisno od okoliščin primera, o nepravilnosti trditev Komisije (sodbi Sodišča z dne 11. januarja 2001 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑247/98, Recueil, str. I‑1, točke od 7 do 9, in z dne 19. junija 2003 v zadevi Španija proti Komisiji, C‑329/00, Recueil, str. I‑6103, točka 68).

79      V obravnavanem primeru je iz elementov spisa, zlasti iz zapisnika dvostranskega sestanka, razvidno, da pomanjkljivostim, ugotovljenim v obravnavanem primeru pri administrativnih in knjigovodskih pregledih, ne nasprotujejo dokumentirani dokazni elementi, ki bi podpirali argumente Helenske republike.

80      Tudi iz mnenja spravnega organa je razvidno, da razlage, ki jih je podala Helenska republika, v skladu s katerimi so bili pregledi opravljeni, ampak so bili slabo dokumentirani, niso podprte z otipljivimi dokazi. Helenska republika sama priznava, da sledljivost pregledov ni takoj razvidna. Priznava tudi pomanjkljivosti glede obveznosti preiskave glede knjigovodskih pregledov.

81      Poleg tega Helenska republika poudarja, da je leta 2006 sprejela nove direktive za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

82      Vendar zadostuje ugotovitev, da tak argument ne more omiliti ugotovljene nezadostnosti pregledov za prejšnja finančna obdobja, ki se obravnavajo v tem primeru.

83      Zato ni dokazano, da so ugotovitve Komisije glede zatrjevanih pomanjkljivosti na področju administrativnih in knjigovodskih pregledov napačne in da glede tega popravki niso upravičeni.

84      Drugič, Helenska republika navaja, da je plačilo s čekom osamljen primer in da je pavšalni popravek v višini 10 % nesorazmeren.

85      V obravnavanem primeru zadostuje glede na ugotovitve s področja prej preučenih administrativnih in knjigovodskih pregledov poudariti, da ugotovitev o plačilu s čekom ni bila edina podlaga popravkov.

86      Zato je treba argumente Helenske republike, s katerimi želi dokazati nesorazmernost popravka, naloženega zaradi plačila s čekom, zavrniti.

87      Drugi tožbeni razlog je treba torej v celoti zavrniti.

88      Iz vsega navedenega izhaja, da Helenska republika ni podala nobenega argumenta, ki bi ovrgel zakonitost izpodbijane odločbe, ker ta nalaga pavšalne popravke v višini 10 % glede sektorja predelave agrumov.

3.     Tretji tožbeni razlog: popravki, uporabljeni v sektorju bombaža

 Zakonodaja Skupnosti

89      Pomoč za proizvodnjo bombaža ureja zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1051/2001 z dne 22. maja 2001 o proizvodni pomoči za bombaž (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 32, str. 332), s katero je razveljavljena Uredba Sveta (ES) št. 1554/95 z dne 29. junija 1995 o splošnih pravilih za sistem pomoči za bombaž in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2169/81 (UL L 148, str. 48). V skladu z njenim členom 23 Uredba št. 1051/2001 začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, torej 1. junija 2001, in se začne uporabljati od 1. septembra 2001.

90      Na podlagi člena 1(3) Uredbe št. 1051/2001 tržno leto traja od 1. septembra do 31. avgusta.

91      Člena 11(d) in 12(1)(d) Uredbe št. 1051/2001 določata, da morajo obrati za odzrnjevanje predložiti dokaz, da je bombaž predmet prijave o posejani površini iz člena 16(2) te uredbe, da bi prejeli pomoč.

92      Člen 16(2) Uredbe št. 1051/2001 določa, da države članice proizvajalke vzpostavijo sistem prijav o posejanih površinah, da se zlasti zagotovi, da je bombaž, za katerega so dane prošnje za pomoči, navedenega porekla.

93      Da bi upoštevali okoljske cilje, morajo države članice določiti in sprejeti okoljske ukrepe, za katere menijo, da so primerni za ureditev rabe kmetijskega zemljišča za proizvodnjo bombaža (uvodna izjava 13 Uredbe št. 1051/2001). Tako člen 17 Uredbe št. 1051/2001 določa:

„1. Države članice določijo za bombažno panogo:

–        ukrepe za izboljšanje okolja, zlasti obdelovalnih tehnik, s katerimi bi se zmanjšal negativni vpliv na okolje,

–        raziskovalne programe za razvoj okolju bolj prijaznih metod gojenja,

–        sredst[va] za obveščanje proizvajalcev o rezultatih takšnih raziskav in prednostih uporabe zadevnih tehnik.

2. Države članice sprejmejo ukrepe o okolju, za katere menijo, da so primerni glede na posebno stanje kmetijskih površin, uporabljenih za proizvodnjo bombaža. Poleg tega države članice sprejmejo potrebne korake za opozarjanje proizvajalcev, da se morajo prilagoditi okoljski zakonodaji.

3. Države članice omejijo površine, kjer je primerno, ki izpolnjujejo pogoje za proizvodno pomoč neodzrnjenega bombaža na podlagi objektivnih kriterijev v zvezi [s]:

–        kmetijskim gospodarstvom tistih regij, kjer je bombaž glavni pridelek,

–        prst[jo] in podnebje[m] na zadevnih površinah,

–        namakalnim gospodarstvom,

–        sistemi kolobarjenja in obdelovalnimi metodami, ki verjetno izboljšujejo okolje.

4. Pred 31. decembrom 2004 pošljeta Helenska republika in Kraljevina Španija Komisiji poročilo o okoljskem stanju za bombažno panogo in vplivu nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu z odstavki 1, 2 in 3.“

94      Uredba Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 o podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči za bombaž (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 237) razveljavlja Uredbo Komisije (EGS) št. 1201/89 z dne 3. maja 1989 o podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči za bombaž (UL L 123, str. 23) in v skladu s svojim členom 19 velja od 1. septembra 2001.

95      Člen 9(1) Uredbe št. 1591/2001 o izjavi o posejanih področjih določa:

„Pred končnim datumom, ki ga določi država članica, vsi pridelovalci bombaža v Skupnosti vložijo obrazec za zahtevek za pomoč na hektar, kot je določeno v skladu z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, z izjavo o posejanih področjih za naslednje tržno leto. Zadevna kmetijska parcela ali parcele se označijo v skladu s sistemom za označevanje kmetijskih parcel, določenim v skladu z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom. Kjer je primerno, pridelovalci predložijo popravljeno izjavo, v kateri upoštevajo področje, ki je dejansko posejano z bombažem do datuma, ki ga določi država članica, in najkasneje do 31. maja v prejšnjem tržnem letu.“

96      Člen 17 Uredbe št. 1591/2001 določa, da se za tržno leto 2001/2002 izjave o posejanih površinah iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 1201/89, vložene pred 1. septembrom 2001, obravnavajo enako kot izjave o posejanih površinah, kakor je navedeno v členu 9 Uredbe št. 1591/2001.

97      Člen 13 Uredbe št. 1591/2001 o pregledih v različici, ki se uporablja od 1. septembra 2001 do 23. avgusta 2002, določa:

„1. Inšpekcijski organ, ki ga imenuje država članica proizvajalka, preveri:

(a)      s pomočjo pregleda na terenu pri vsaj 5 % izjav, ali so izjave o posejanih površinah točne;

[…]

(f)      s pomočjo navzkrižnih pregledov, ali kmetijske parcele, navedene v pogodbah, ustrezajo parcelam, ki so jih pridelovalci prijavili v svojih izjavah o območjih, posejanih z bombažem.

2. Kadar se v zvezi z izjavami o območjih iz člena 9 ugotovijo nepravilnosti, se ob upoštevanju uporabe kazni iz člena 14(1) pomoč dodeli za količino bombaža, za katerega so bile izpolnjene vse ostale zahteve.

3. Kadar je za nadzorne ukrepe pristojnih več organov, države članice določijo sistem koordinacije za ta namen.“

98      Uredba Komisije (ES) št. 1486/2002 z dne 19. avgusta 2002 o spremembi Uredbe št. 1591/2001 (UL L 223, str. 3), ki se uporablja od 23. avgusta 2002, v členu 13(1) Uredbe št. 1591/2002 določbo pod točko (a) zamenjuje s tem:

„s pomočjo pregleda na terenu pri vsaj 5 % izjav, ali so izjave o posejanih površinah točne; opraviti ga je treba najkasneje 15. novembra v zadevnem tržnem letu“.

 Sintezno poročilo

99      Komisija je v okviru preiskav z referencama OT/2003/01/GR in OT/2003/03/GR v Grčiji opravila preverjanja, in sicer od 31. marca do 4. aprila 2003 in od 20. oktobra do 24. oktobra 2003, glede proizvodne pomoči za bombaž za tržni leti 2001/2002 in 2002/2003. Po izmenjavi dopisov je med Komisijo in grškimi organi 8. decembra 2005 potekal dvostranski sestanek. Komisija je z dopisom z dne 3. julija 2007 svoje sklepe sporočila grškim organom. Po mnenju spravnega organa z dne 21. januarja 2008 je Komisija dokončno stališče sporočila z dopisom z dne 6. avgusta 2008.

100    Službe Komisije so poleg ugotovitev o prekoračitvi upravičene proizvodnje ugotovile tudi pomanjkljivosti nadzorov, kar so povzele v sinteznem poročilu.

101    Na prvem mestu, glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljevanju: IAKS), so službe Komisije menile, da čeprav so bile prijave o z bombažem posejanih površinah vključene v prijave o površini IAKS, združljivost obeh sistemov ni bila dovolj zagotovljena, kot je bilo to ugotovljeno za tržna leta od 1997/1998 do 2000/2001. Zlasti:

–        med različnimi dokumenti so bile ugotovljene neskladnosti (pogodbe kmetje-odzrnjevalci, prijave IAKS o površinah bombaža), ki jih grški organi očitno niso odkrili in ki so povzročile dvom o učinkovitosti križnih pregledov in torej o sami zanesljivosti informacij, ki so jih uporabili odzrnjevalci, da bi preverili, ali je bil dobavljen bombaž predmet izjave o površini;

–        za komunikacijo med službami, odgovornimi za baze podatkov IAKS, in tistimi, odgovornimi za proizvodno pomoč za bombaž, se je štelo, da je nezadostna; službe Opekepe so namreč imele na voljo le informacije glede bombaža v izjavah o površini, kar ni omogočalo odprave tveganja, da se prijavi manj z bombažem posejanih površin kot jih je v resnici; podobno odgovorne službe IAKS v letih 2001/2002 in 2002/2003 službam, odgovornim za bombaž, niso sporočile nobene nepravilnosti, čeprav so bile celo z daljinskim merjenjem ugotovljene površine, ki niso bile prijavljene ali so bile nepravilno prijavljene.

102    Na drugem mestu je glede pregledov okoljskih ukrepov v sinteznem poročilu poudarjeno, da so bili z reformo sistema proizvodnih pomoči za bombaž leta 2001 uvedeni okoljski ukrepi, glede katerih država članica določi nadzorne ukrepe in kazni. Ugotovljeno je bilo, da je Helenska republika med temi ukrepi uvedla omejitev proizvodne površine, določitev najvišjega donosa in spoštovanje kodeksa pravilnega ravnanja, kamor spada kolobarjenje.

103    Službe Komisije so podvomile o nadzorih nad temi okoljskimi ukrepi in uporabi kazni. Konkretno je bil upravni nadzor nad nepreseganjem donosa ali najvišjim donosom, določen za vsakega proizvajalca, štet za nezadosten. Podobno bi morali biti pregledi površin na kraju samem, ki so bili opravljeni po zadnji žetvi, torej prepozno, da bi se ugotovila resničnost prijavljenega donosa, usmerjeni k ugotavljanju neprijavljenih površin bombaža in k nadzoru nad spoštovanjem kodeksa pravilnega ravnanja. Na primer, samo prijavljene površine bombaža so bile pregledane, kar ni omogočalo odkrivanja površin z bombažem, ki so bile prijavljene kot površine s pšenico ali drugo kulturo. Nazadnje je bilo ugotovljeno, da ni bil opravljen noben nadzor nad spoštovanjem kodeksa pravilnega ravnanja.

104    Spravni organ je v okviru svojega mnenja z dne 21. januarja 2008 Komisijo pozval, da se prepriča, da bi bilo mogoče – upoštevajoč datum začetka veljave okoljskih ukrepov pri tem sistemu pomoči – skladnost s temi določbami uveljavljati kot pravno zavezujoče merilo za dodelitev pomoči Skupnosti za bombaž, gojen v tržnem letu 2001/2002.

105    Službe Komisije so v dopisu z dne 6. avgusta 2008 sporočile svoje dokončno stališče, v katerem so ohranile predlagani popravek. Poudarile so, da je 1. september datum začetka tržnega leta, kar ne pomeni, da so ukrepi nadzora površin (in zlasti okoljskih omejitev) v prvem letu fakultativni, ker morajo biti vsa merila utemeljenosti, ki se nanašajo na postopke pred trženjem, pregledana pred začetkom trženja. Poudarile so tudi, da je bila vsebina razprav o reformi bombaža znana pred 1. junijem 2001 in da so grški organi v prvem tržnem letu načrtno uporabili člen 17(3) Uredbe št. 1051/2001, s tem da so februarja 2001 sprejeli ministrski odlok, ki določa med drugim obvezno kolobarjenje in zmanjšanje površin, posejanih z bombažem, kar je povzročilo, da pri kmetih ni bilo nobenega pregleda.

106    Na tretjem mestu, glede pregledov površin na kraju samem, so, prvič, službe Komisije menile, da za tržno leto 2001/2002 izbor kmetijskih površin, ki se pregledajo na podlagi proizvodne pomoči za bombaž, ni temeljil na nobeni analizi tveganja, ker je bila metoda naključnega izbora neustrezna za tveganja, povezana s tem tržnim letom (odkrivanje neprijavljenih površin bombaža, odkrivanje kršitev pravilnega kmetijskega ravnanja). Čeprav se zdi, da je bil postopek izbora v tržnem letu 2002/2003 spremenjen, pa je bilo presojeno, da je bil ta postopek nezadosten, ker je upošteval elemente tveganja, ki niso povezani z bombažem (izbor IAKS), in ni omogočal, da bi se dovolj upoštevali neznačilni donosi, ugotovljeni v tržnem letu. Zato se je štelo, da spremembe, uvedene pri izbiri, niso omogočile zadostnega izboljšanja ukrepa, da bi se odpravilo tveganje glede tega, da je bilo prijavljenih manj površin, kot jih je v resnici.

107    Drugič, ugotovljeno je bilo, da je bila izvedba pregledov na kraju samem prepozna in ni omogočala določitve meja več majhnih parcel bombaža, ki se pogosto razlikujejo samo po vrsti bombaža, ta pa se razlikuje po listih in plodu, saj je mogoče obdelano površino natančno izmeriti samo, če je kultura še na polju, v skladu s predpisi, sprejetimi v okviru IAKS. Poleg tega so grški organi šele 22. januarja 2008 po pozivu spravnega organa predložili podatke glede datumov izvedbe pregledov na kraju samem, iz katerih pa glede na ugotovitve služb Komisije niso razvidne nobene zanesljive informacije o razmerju prepoznih pregledov, saj veliko število podatkov (v vsaj šestnajstih primerih) ni bilo verodostojnih. Poleg teh neskladnosti je videti, da je obstoj prepoznih pregledov (po januarju) ugotovljen za pet upravnih okrožij v letu 2001/2002 in sedem upravnih okrožij v letu 2002.

108    Tretjič, ugotovljeno je bilo tudi, da v letu 2001/2002 v navodilih nadzornikov ni bila določena nobena formalizacija meritev niti sledljivost dovoljenih tehničnih odstopanj in da je bilo to komajda izboljšano v letu 2002/2003, ko je Opekepe začela izvajati preglede na kraju samem.

 Presoja Splošnega sodišča

109    Helenska republika glede sektorja bombaža navaja tožbeni razlog, ki se nanaša na neupravičenost in nesorazmernost pavšalnega popravka v višini 5 %, ki je bil uporabljen za finančni leti 2002 in 2003, in napačno presojo dejstev.

110    Ta tožbeni razlog je razdeljen na pet delov. Prvi in drugi del se nanašata na nesorazmernost finančnega popravka, tretji, četrti in peti del pa na zatrjevano nepravilnost ugotovitev Komisije o pomanjkljivostih IAKS, okoljskih ukrepih in pregledu površin na kraju samem.

111    Splošno sodišče bo preizkusilo tretji, četrti in peti del, nato pa še prva dva dela tega tožbenega razloga.

 Tretji del: zatrjevana nepravilnost ugotovitev Komisije o pomanjkljivostih IAKS

112    Helenska republika izpodbija ugotovitve Komisije o pomanjkljivostih IAKS in učinkovitost križnih nadzorov. Opisuje postopek, s katerim proizvajalci prijavijo obdelane površine IAKS, in poudarja, da pomoč za bombaž ni vezana na površino, ampak se izplačuje glede na količino bombaža, ki ga proizvajalci dostavljajo tovarni za odzrnjevanje, ki se nadzoruje. Dodaja, da to, da ima IAKS nekatere pomanjkljivosti, pojasnjene v njenem dopisu z dne 26. novembra 2004, ki je bil poslan Komisiji, nikakor ni vplivalo na pravilnost plačil upravičencem.

113    Splošno sodišče opozarja, da je bila uskladitev sistema proizvodnih pomoči za bombaž z IAKS uvedena z Uredbo št. 1201/89, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1740/97 z dne 5. septembra 1997 (UL L 244, str. 1), da bi se okrepilo upravljanje in nadzor nad sistemom pomoči za bombaž in da bi se izognili tveganju dvojnega plačila za iste površine. V uvodni izjavi 9 Uredbe št. 1591/2001, s katero je bila razveljavljena Uredba št. 1201/89, je določeno tudi, da mora za to, da bi zagotovili pravo poreklo bombaža, zajetega v zahtevkih za pomoč, obstajati možnost opredelitve območij, posejanih z bombažem, s pomočjo sistema za označevanje kmetijskih parcel, določenega v Uredbi Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o IAKS za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, str. 1). To pomeni, da obstaja komunikacija med obema sistemoma in je omogočena izmenjava podatkov, zlasti prek navzkrižnih pregledov, določenih v členu 13(1)(f) Uredbe št. 1591/2001 (glej točko 97 zgoraj).

114    V skladu s sodno prakso država članica, glede katere je Komisija utemeljila svojo odločbo o ugotovitvi neobstoja ali pomanjkljivosti pri pregledih, opravljenih v okviru uporabe pravil o delovanju Jamstvenega sklada EKUJS, ne more izpodbijati ugotovitev Komisije, ne da bi svoje trditve dokazala z elementi, ki izkazujejo obstoj zanesljivega in delujočega sistema nadzora. Če ji ne uspe dokazati, da ugotovitve Komisije niso pravilne, to lahko povzroči resne dvome o vzpostavitvi primerne in učinkovite celote ukrepov spremljanja in nadzora (sodba Sodišča z dne 13. julija 2000 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑46/97, Recueil, str. I‑5719, točka 58).

115    Helenska republika v obravnavanem primeru ne izpodbija podrobno zadevnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v nadzornem sistemu. Zatrjuje le, da nepravilnosti IAKS niso vplivale na pravilnost plačil upravičencem in da so bili opravljeni pregledi zadostni, ker so se nanašali na količino bombaža, ki so ga proizvajalci dostavili tovarni za odzrnjevanje, in na donose.

116    Vendar obstoj takih pregledov ne zadostuje za omilitev nezadostnosti, navedenih v sinteznem poročilu (glej točko 101 zgoraj). Glede tega je treba spomniti, da morajo države članice uporabiti posebne nadzorne ukrepe, če jih uredba določa, ne da bi bilo treba presoditi utemeljenost njihovih trditev, da bi bil drugačen nadzorni sistem učinkovitejši (sodba Sodišča z dne 21. marca 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, C‑130/99, Recueil, str. I‑3005, točka 87).

117    Poleg tega, glede ugotovljenih pomanjkljivosti v nadzoru parcel se Helenska republika sklicuje na dopis z dne 26. novembra 2004, poslan Komisiji. V tem dopisu zlasti poudarja, da je mogoče te pomanjkljivosti pojasniti z napakami pri prepisovanju površin ob ugotavljanju rezultatov pregledov na kraju samem v datoteke o pregledu, ki so se nato uporabljale za posodobitev informatizirane datoteke pregledov na kraju samem (točka 27 dopisa z dne 26. novembra 2004).

118    Zato je treba ugotoviti, da Helenska republika navaja razloge za ugotovljene napake, ne da bi dokazala napačnost ugotovitev Komisije in ne da bi odpravila obstoječe dvome glede učinkovitosti nadzornega sistema.

119    Nazadnje Helenska republika poudarja, da je „natančnost prijave površin“ postala merilo utemeljenosti od začetka veljave Uredbe št. 1486/2002, ki se uporablja od tržnega leta 2002/2003, in naj v obravnavanem primeru torej ne bi veljala.

120    V zvezi s tem Splošno sodišče poudarja, da je izjava o površini bombaža določena v členu 9 Uredbe št. 1591/2002 (glej točko 95 zgoraj) še pred spremembo te uredbe z Uredbo št. 1486/2002 in je bila že določena v členu 8 Uredbe št. 1201/89, ki je bila spremenjena z Uredbo št. 1740/97 (glej točko 96 zgoraj). Podobno je nadzor nad pravilnostjo izjav o površinah bombaža s pregledom na terenu pri vsaj 5 % izjav tudi določen v členu 13 Uredbe št. 1591/2001 (glej točko 97 zgoraj) še pred spremembo te uredbe z Uredbo št. 1486/2002 in pred tem v členu 12 Uredbe št. 1201/89. Sprememba, uvedena z Uredbo št. 1486/2002, je samo v pojasnitvi, da se ta nadzor na terenu opravi najpozneje 15. novembra v zadevnem tržnem letu (glej točko 98 zgoraj).

121    Zato ta argument ni utemeljen.

122    Tretji del tega tožbenega razloga je torej treba zavrniti.

 Četrti del: zatrjevana nepravilnost ugotovitev Komisije o okoljskih ukrepih

123    Spomniti je treba, da je bila z reformo sistema pomoči za proizvodnjo bombaža v letu 2001, s členom 17 Uredbe št. 1051/2001, uvedena obveznost držav članic, da sprejmejo okoljske ukrepe, za katere menijo, da so primerni (glej točko 93 zgoraj). Helenska republika je na podlagi teh ukrepov uvedla omejitev proizvodne površine, določitev najvišjega donosa in spoštovanje kodeksa pravilnega ravnanja, kamor spada kolobarjenje. Ti ukrepi so razvidni iz ypourgikes apofaseis (ministrski odloki) z dne 28. februarja 2001 ter 4. in 10. maja 2001, ki so bili sprejeti po dolgih pogajanjih s proizvajalci, kakor je poudarila Helenska republika.

124    Helenska republika najprej poudarja, da rezultatov nadzorov ni bilo mogoče videti takoj, ker so bili okoljski ukrepi sprejeti leta 2001.

125    V obravnavanem primeru Splošno sodišče poudarja, da Komisija s tem, da je uvedla pavšalni popravek v višini 5 % zaradi nezadostnosti nadzorov nad okoljskimi pogoji, ne dvomi o učinkovitosti ali utemeljenosti sprejetih okoljskih ukrepov, ampak o neobstoju nadzora nad njihovim spoštovanjem od njihovega sprejetja dalje. Zato argumentacija Helenske republike, da je za učinkovitost sprejetih okoljskih ukrepov potreben čas, v obravnavanem primeru ni upoštevna.

126    Dalje Helenska republika zatrjuje, da je bil nadzor nad spoštovanjem okoljskih ukrepov ustrezno izvajan.

127    Kljub temu Splošno sodišče poudarja, da dejstva iz spisa ne potrjujejo te trditve.

128    Glede, na prvem mestu, nadzora nad donosi, je namreč Helenska republika navedla, da je izvajala nadzor z daljinskim merjenjem za nadzorovanje donosov na območjih, kjer so bile ugotovljene prekoračitve. Vendar je iz sinteznega poročila razvidno, da za tržno leto 2001/2002 ni bil predložen noben podatek in da podatki, predloženi za tržno leto 2002/2003, kažejo, da je bilo kontroliranih samo 7,5 % primerov neobičajnih donosov. Poleg tega se je Helenska republika sklicevala na metodo povprečnih donosov v treh predhodnih letih in na nadzor donosov z zemljemerstvom. Vendar ti argumenti ne dokazujejo obstoja nadzorov, ki bi omogočili individualno preveriti, ali so upravičenci izpolnili obveznosti, naložene s temi ukrepi. Kot poudarja Komisija, je bilo mogoče, da so bile pomoči dodeljene proizvajalcem, ki niso nujno spoštovali okoljskih ukrepov.

129    Tudi s tem, da, na drugem mestu, Helenska republika navaja zmanjšanje površin, posejanih z bombažem, ne dokazuje obstoja individualiziranega nadzora glede tega.

130    V zvezi z, na tretjem mestu, nadzorom nad pravilnim ravnanjem, je Helenska republika v spravnem postopku sama navedla, da je bila izvedba neposrednega nadzora nad tem težavna, celo nemogoča. Poudarja, da je uvedla kazalnike, kot je ukrep „kazalna pridelava glede na stebla“ (kazalna dovoljena pridelava), katerega cilj je popoln nadzor z namenom odprave uporabe pesticidov in gnojil. Vendar gre za vzpostavljanje splošnih ukrepov izboljševanja okoljskih kazalnikov, ki ne dokazujejo obstoja individualiziranih nadzorov spoštovanja uvedenih ukrepov nad proizvajalci.

131    Argument Helenske republike, da je bil nadzor nad okoljskimi ukrepi izvajan ustrezno, je torej treba zavrniti.

132    Helenska republika poleg tega v repliki navaja pridržke spravnega organa glede možnosti uporabe okoljskih ukrepov, uvedenih s členom 17 Uredbe št. 1051/2001, ki se uporablja od 1. septembra 2001, za že posejani bombaž.

133    Splošno sodišče opozarja, da je spravni organ v okviru mnenja, ki ga je izdal 21. januarja 2008, pozval Komisijo, naj se prepriča, da bi se bilo – ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti okoljskih pogojev v tem sistemu pomoči – mogoče sklicevati na skladnost s temi določbami kot na pravno zavezujoče merilo za dodelitev pomoči Skupnosti za bombaž, gojen v tržnem letu 2001/2002.

134    Komisija je v končnem stališču vztrajala pri tem, da se člen 17 Uredbe št. 1051/2001 uporablja za okoljske ukrepe, ki jih je sprejela Helenska republika, za tržno leto 2001/2002. Po njenem mnenju datum 1. september 2001 v bistvu označuje začetek tržnega leta za bombaž, ki je bil posejan v letu 2001 in se trži v jeseni 2001, vendar pa je treba vsa merila utemeljenosti, ki se nanašajo na postopke pred trženjem, med drugim sejanje, kontrolirati pred tem.

135    Splošno sodišče ugotavlja, da Helenska republika temu razlogovanju ne ugovarja. Helenska republika se v repliki namreč samo sklicuje na pridržke spravnega organa, ne da bi podala utemeljeno argumentacijo, s katero bi odgovorila na argumentacijo Komisije.

136    Čeprav je glede njene trditve, ki ni razvidna iz tožbe, mogoče šteti, da se navezuje na očitek o okoljskih ukrepih in da je zato dopustna v smislu člena 48(2) Poslovnika, pa je treba ugotoviti, da nikakor ni utemeljena.

137    Poleg tega je treba argument, v skladu s katerim natančni ukrepi iz Uredbe št. 1051/2001 še niso bili znani, zavrniti. Helenska republika je namreč sama sprejela okoljske ukrepe in ne izpodbija, da so bili ti takoj uporabljivi. Nasprotno, zatrjuje, da so bili ti ukrepi že predmet zadostnih nadzorov, kar pomeni, da so bili uporabljivi. Ker se je odločila, da bo sprejela te ukrepe zaradi izvedbe Uredbe št. 1051/2001 takoj po tržnem letu 2001/2002, je morala torej nadzorovati, če jih proizvajalci bombaža spoštujejo. Še več, kot je Komisija poudarila v odgovor na pisno vprašanje Splošnega sodišča, iz uvodnih izjav Uredbe (ES) št. 1398/2002 z dne 31. julija 2002 o določitvi za tržno leto 2001/2002 dejanske proizvodnje neodzrnjenega bombaža v Grčiji in znižanje ciljne cene, ki iz tega sledi, ter o razveljavitvi nekaterih pravil upravljanja in podrobnih pravil podelitve pomoči v Grčiji za tržno leto 2001/2002 (UL L 203, str. 24) je razvidno, da so grški organi sami šteli spoštovanje okoljskih ukrepov, določenih v členu 17(3) Uredbe št. 1051/2001, za merilo utemeljenosti za prejem pomoči za tržno leto 2001/2002.

138    Poleg tega se vprašanje nadzora okoljskih ukrepov za obdobje pred 1. septembrom 2001 nanaša samo na tržno leto 2001/2002 in pomeni torej le del očitka o okoljskih ukrepih, na katerih temelji pavšalni popravek, ki se nanaša tudi na tržno leto 2002/2003.

139    Nazadnje, v nasprotju s tem, kar zatrjuje Helenska republika, ne da bi svojo trditev kakorkoli utemeljila, je Komisija pravilno menila, da nadzori o okoljskih ukrepih pomenijo ključne nadzore v smislu priloge 2 k Dokumentu št. VI/5330/97. Taki nadzori se namreč nanašajo na materialne in upravne preglede, potrebne zaradi preverjanja osnovnih elementov, ki v obravnavanem primeru zadevajo površino proizvodnje, določitev najvišjega donosa in spoštovanje pravilnega ravnanja, ki ga je uvedla Helenska republika v skladu s členom 17 Uredbe št. 1051/2001.

140    Torej je četrti del tega tožbenega razloga treba zavrniti.

 Peti del: zatrjevana nepravilnost ugotovitev Komisije o pregledu površin na kraju samem

141    Prvič, Helenska republika izpodbija, da so bili pregledi na kraju samem opravljeni prepozno. Zatrjuje, da uredbi št. 1051/2001 in št. 1591/2001 ne določata končnega datuma za izvedbo pregledov na kraju samem za 5 % površin, ker je Uredba št. 1486/2002 določila datum 15. november kot končni datum šele od leta 2003 naprej. Zatrjuje, da čeprav mora pregled potekati na ustrezen datum, to je v času, ki zagotavlja, da je bila pregledana površina posejana z bombažem, lahko ta poteka dokler je steblo bombaža na polju, to je avgusta, oktobra ali celo januarja, do sejanja naslednje pomladi. Dodaja, da v podatkovni bazi pregledov na kraju samem ni naveden datum, ker tega predpisi ne zahtevajo. Poudarja, da se zapisniki nanašajo na datum, na katerega so bili pregledi opravljeni, da je iz njih razvidno, da so pregledi potekali v glavnem avgusta in novembra ter da je bilo le malo pregledov opravljenih za tem.

142    V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba na podlagi člena 13(1)(a) Uredbe št. 1591/2001 pravilnost izjav o površinah, posejanih z bombažem, ugotoviti s pregledom na kraju samem.

143    Kakor zatrjuje Helenska republika, Uredba št. 1591/2001 pred 23. avgustom 2002, dnevom, ko je začela veljati Uredba št. 1486/2002, ki določa, da je treba preglede na kraju samem opraviti najpozneje 15. novembra v zadevnem tržnem letu, ni določala roka za izvedbo teh pregledov. Z drugimi besedami, končni datum 15. november velja od tržnega leta 2002/2003 naprej.

144    Helenska republika pa priznava, da je treba te preglede v tržnem letu 2001/2002 vseeno opraviti v ustreznem roku (glej v tem smislu zgoraj v točki 63 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 196), torej v času, ko je mogoče z gotovostjo ugotoviti in zagotoviti, da je bila površina posejana z bombažem, torej pred ali med žetvijo.

145    V obravnavanem primeru so 22. januarja 2008 grški organi po pozivu spravnega organa predložili podatke o datumih izvedbe pregledov na kraju samem. Vendar, kot je ugotovila Komisija, ti podatki niso omogočili ugotovitve časovne razporeditve pregledov na kraju samem in niso vsebovali zanesljive navedbe o deležu prepoznih pregledov. Poleg tega so bili nekateri navedeni datumi neskladni in nekateri pregledi veliko prepozni (po januarju) za pet upravnih okrožij v letu 2001/2002 in sedem upravnih okrožij v letu 2002.

146    V skladu s sodno prakso (zgoraj v točki 73 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 9. septembra 2004, točka 51) je obveznost zadevne države članice, da predloži podroben in popoln dokaz dejanskega stanja njenih pregledov in po potrebi nepravilnosti trditev Komisije.

147    Helenska republika pa je po tem, ko je navedla, da ni bilo podatka o datumu v podatkovni bazi pregledov na kraju samem, predložila datume pregledov, iz katerih so po eni strani razvidne nekatere neskladnosti (nekateri datumi se nanašajo na leto 1901 ali 1902), po drugi strani pa, da so ti bili ti pregledi včasih opravljeni po januarju v zadevnem tržnem letu.

148    Glede tega je Komisija pravilno ugotovila, da čeprav lahko stebla bombaža potrjujejo resničnost kulture bombaža, kakor zatrjuje Helenska republika, pa ni mogoče na podlagi teh stebel z gotovostjo ugotoviti natančnih meja parcel niti njihovega donosa. Končni datum za izvedbo pregledov na kraju samem pa je bil sicer z Uredbo št. 1486/2002 določen na 15. november zadevnega tržnega leta.

149    Poleg tega je Helenska republika v prilogi 2 k repliki priložila podatke, ki naj bi potrjevali, da je bila večina pregledov opravljenih do novembra v zadevnih tržnih letih. Vendar Komisija zatrjuje, da ji ti podatki niso bili posredovani med upravnim postopkom, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, kar potrjujejo odgovori Helenske republike na ukrep procesnega vodstva in na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi. Zakonitost odločbe Komisije pa je treba presoditi glede na podatke, ki jih je Komisija imela na voljo, ko jo je izdala (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 15. decembra 2011 v zadevi Luksemburg proti Komisiji, T‑232/08, neobjavljena v ZOdl., točki 54 in 55, in z dne 14. februarja 2012 v zadevi Italija proti Komisiji, T‑267/06, neobjavljena v ZOdl., točke od 46 do 48; glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 22. decembra 2008 v zadevi Regie Networks, C‑333/07, ZOdl., str. I‑10807, točka 81). Zato teh podatkov, ki jih je predložila Helenska republika, ni mogoče upoštevati za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.

150    Torej Helenska republika ni uspela dokazati, da so ugotovitve Komisije glede tega napačne. Poleg tega in vsekakor, kot je poudarila Komisija, je vprašanje prepoznih pregledov le eden od očitkov, ki zadevajo ključne nadzore, na katerih temelji pavšalni popravek (glej točke od 101 do 108 zgoraj).

151    Drugič, Helenska republika trdi, da je analiza tveganj bila opravljena, njen rezultat pa je bil izključitev bombaža neznanega izvora. Izboljšanje informatiziranega sistema in nadzora dobav bombaža tovarnam za odzrnjevanje v dejanskem času naj bi prispevalo k izboljšanju postopka izbora vzorcev in torej analize tveganj.

152    Vendar s tem argumentom ni mogoče izpodbiti ugotovitev Komisije, na podlagi katerih je za tržno leto 2001/2002 analiza tveganj temeljila na naključnem izboru slojevite populacije, ki ni prilagojena tveganjem, povezanim z zadevnim tržnim letom. Podobno za tržno leto 2002/2003 Helenska republika ni dokazala napačnosti ugotovitev Komisije, povzetih v točkah 106 in 108 zgoraj.

153    Peti del tega tožbenega razloga je torej tudi treba zavrniti.

154    Sklepati je mogoče, da za izpodbijan finančni popravek v višini 5 % v teh okoliščinah ni mogoče šteti, kot da izvira iz napačne presoje dejanskega stanja.

 Prvi in drugi del: nesorazmernost finančnega popravka

155    Helenska republika v okviru prvega dela tega pritožbenega razloga zatrjuje, da finančni popravek v višini 5 %, ki se je več kot podvojil glede na prejšnje popravke v višini 2 %, ni sorazmeren, ker z njim ni bila upoštevana pozna sprememba sistema pomoči za bombaž v letu 2001 z Uredbo št. 1051/2001, ki je bila objavljena junija, torej sredi obdobja pridelave. Poudarja, da nobena prehodna določba ni omilila tega novega načina izračuna soodgovornosti, in zatrjuje višino stroškov, povzročenih zaradi sprejetih ukrepov.

156    Splošno sodišče opozarja, da lahko Komisija zavrne financiranje vseh priglašenih odhodkov, če ugotovi, da ne obstajajo zadostni mehanizmi nadzora (glej zlasti sodbo Sodišča z dne 18. maja 2000 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑242/97, Recueil, str. I‑3421, točka 122).

157    V obravnavanem primeru se zdi, da pomanjkljivosti, ki so jih ugotovile službe Komisije, zadevajo pomembne elemente nadzornega sistema in izvajanje nadzora, ki igrajo ključno vlogo pri ugotavljanju pravilnosti odhodkov, tako da je mogoče razumno sklepati, da je bilo tveganje izgub za EKUJS precejšnje.

158    Sklepati je mogoče, da Komisija s tem, da je v obravnavanem primeru naložila pavšalni popravek, ki je samo v višini 5 % zadevnih odhodkov, pri tem da z nadzori grških organov niso bile spoštovane zahteve iz predpisov Skupnosti, ni kršila načela sorazmernosti (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 24. marca 2011 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑184/09, neobjavljena v ZOdl., točka 72 in navedena sodna praksa).

159    Z argumentom, ki se nanaša na spremembo zaradi Uredbe št. 1051/2001, ni mogoče ovreči te ugotovitve. Poudariti je namreč treba, da so obveznosti, ki zadevajo IAKS in preglede površin na kraju samem, že bile v prejšnjem predpisu (glej točko 113 zgoraj). Uredba št. 1051/2001 torej ni spremenila elementov, zaradi katerih so bile v obravnavanem primeru ugotovljene pomanjkljivosti. Poleg tega, kakor je bilo prej poudarjeno (glej točko 137 zgoraj), bi morala Helenska republika, če se je odločila sprejeti okoljske ukrepe zaradi izvedbe Uredbe št. 1051/2001 od tržnega leta 2001/2002, nadzorovati, ali jih proizvajalci bombaža spoštujejo.

160    Argument Helenske republike, ki se nanaša na spremembo zadevnega sistema, je torej treba zavrniti.

161    Nazadnje, strošek sprejetih ukrepov zaradi te nove uredbe ni tak, da bi lahko upravičil ugotovljene pomanjkljivosti, in ga torej ni mogoče upoštevati pri presoji nesorazmernosti zadevnega finančnega popravka.

162    Argumenti, razviti v podporo temu prvemu delu, torej ne dokazujejo nesorazmernosti zadevnega popravka.

163    V okviru drugega dela tega tožbenega razloga Helenska republika navaja, da je Komisija sama ugotovila izboljšanja v obdobju med letoma 2002 in 2003 in da bi torej moral biti popravek za to obdobje manjši od tega, ki je bil naložen za obdobje med letoma 2001 in 2002.

164    Poudariti pa je treba, da čeprav je Komisija v dopisu z dne 17. julija 2004 ugotovila izboljšanja glede tržnega leta 2002/2003, pa so službe Komisije v istem dopisu ugotovile tudi pomanjkljivosti glede pregledov površin na kraju samem in IAKS, ki dokazujejo velike načelne pomanjkljivosti. Te pomanjkljivosti so razvidne tudi iz sinteznega poročila.

165    Zato samo okoliščina, da so bila ugotovljena izboljšanja, ne omogoča, da bi Helenska republika zatrjevala, da bi morala biti 5‑odstotna stopnja popravka znižana.

166    Zato Helenska republika ni dokazala nesorazmernosti pavšalnega popravka v višini 5 % zadevnih odhodkov.

167    Iz navedenega je razvidno, da je treba tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na pavšalni popravek, uporabljen v sektorju bombaža, v celoti zavrniti.

4.     Šesti tožbeni razlog: pavšalni popravki, uporabljeni v sektorju premij za goveje meso in plačil za ekstenzifikacijo

 Zakonodaja Skupnosti

168    Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 25, str. 339) ureja podelitev premij v tem sektorju.

 Kontrole

169    Uredba št. 3508/92 določa, da vsaka država članica vzpostavi IAKS, ki se nanaša na določene sisteme pomoči Skupnosti. V skladu z njeno šesto uvodno izjavo obdelava zbranih podatkov in njihova uporaba pri preverjanju zahtevkov za pomoč zahteva vzpostavitev zmogljive računalniške zbirke podatkov, ki dopušča zlasti navzkrižen nadzor.

170    Člen 1(1)(b) te uredbe določa med drugim, da mora vsaka država članica vzpostaviti IAKS, ki se uporablja za sisteme premij in plačil v korist proizvajalcev govejega mesa.

171    V skladu s členom 2 Uredbe št. 3508/92 integrirani sistem vključuje različne elemente, med drugim: računalniško zbirko podatkov; sistem za identifikacijo in registracijo živali; zahtevke za pomoč in integrirani nadzorni sistem. Računalniška zbirka podatkov evidentira podatke za vsako kmetijsko gospodarstvo iz zahtevkov za pomoč. Člen 3 Uredbe št. 3508/1992 določa med drugim, da računalniška zbirka podatkov evidentira podatke za vsako kmetijsko gospodarstvo iz zahtevkov za pomoč.

172    Na podlagi člena 8(1) in (2) te uredbe države članice opravljajo upravne kontrole zahtevkov za pomoč, upravne kontrole pa se dopolnijo s kontrolami na kraju samem na vzorcu izbranih kmetijskih gospodarstev.

173    Glede teh nadzorov člen 15 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo št. 3508/92 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 34, str. 308) določa:

„Upravne kontrole in kontrole na kraju samem se izvajajo na takšen način, da se lahko zanesljivo preveri, ali so bili upoštevani pogoji, pod katerimi se pomoč odobri.“

174    Člen 16 Uredbe št. 2419/2001 določa:

„Upravne kontrole iz člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92 vključujejo še zlasti:

(a)      navzkrižno preverjanje prijavljenih enot rabe ali poljin in živali, da bi se preprečila neupravičena večkratna odobritev iste pomoči za isto koledarsko ali tržno leto ter neupravičeno kumuliranje pomoči, odobrene v okviru programov pomoči Skupnosti v zvezi s prijavljenimi površinami;

(b)      navzkrižno preverjanje z računalniško zbirko podatkov, da se preveri upravičenost do pomoči.“

175    Člen 25 Uredbe št. 2419/2001 določa:

„1. Kontrole na kraju samem zajemajo vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v okviru programov pomoči, ki jih je treba prekontrolirati, in v primeru kontrol programov pomoči za govedo tudi govedo, za katero niso bil vloženi zahtevki.

2. Kontrole na kraju samem vključujejo zlasti:

(a)      kontrolo, ali število živali, prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, in število goveda, za katero niso bili vloženi zahtevki za pomoč, ustreza številu živali, vpisanih v registre živali na gospodarstvih, in v primeru goveda, številu živali, prijavljenih v računalniško zbirko podatkov;

(b)      v zvezi s programi pomoči za govedo, kontrole

–        pravilnosti vpisov v register govedi na gospodarstvu in prijav v računalniško zbirko podatkov na osnovi vzorca spremljajočih dokumentov kot na primer računov o nakupu in prodaji, potrdil o zakolu, veterinarskih potrdil in kjer je to ustrezno potnih listov za tiste živali, za katere so bili v zadnjih 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem vloženi zahtevki za pomoč,

–        da podatki v računalniški zbirki podatkov ustrezajo podatkom v registru govedi na gospodarstvu na osnovi vzorca živali, za katere so bili v zadnjih 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem vloženi zahtevki za pomoč,

–        da so vse živali, prisotne na kmetijskem gospodarstvu, za katere še velja obdobje obvezne reje, upravičene do zahtevane pomoči,

–        da je vse govedo, ki je prisotno na kmetijskem gospodarstvu, označeno z ušesnimi znamkami in kjer je to ustrezno, spremljano s potnimi listi in vpisano v registru govedi na gospodarstvu ter da je bilo pravilno prijavljeno v računalniško zbirko podatkov[; t]e kontrole se opravijo posamično za bike in vole, za katere še velja obdobje obvezne reje, in za katere je bil vložen zahtevek za posebno premijo za govedo, razen tistih, ki so bili vloženi skladno s členom 4(6) Uredbe […] št. 1254/1999[; v] vseh ostalih primerih se kontrola pravilnega vpisa v potne liste, v register govedi na gospodarstvu in prijav v [računalniško] zbirko podatkov izvede na osnovi vzorca;

[…]“

 Klavna premija 

176    Člen 11(1) Uredbe št. 1254/1999 določa:

„Proizvajalec, ki redi govedo na svojem gospodarstvu, se lahko z zahtevkom kvalificira za klavno premijo. Ta se daje ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih je treba določiti.

Klavna premija se lahko dodeli za naslednje živali:

(a)      biki, voli, krave in telice od starosti osmih mesecev;

(b)      teleta, stara več kakor en mesec in manj kakor sedem mesecev in z maso trupa manjšo od 160 kilogramov,

s pogojem, da jih je proizvajalec redil v obdobju, ki ga je treba določiti.“

177    Člen 26 Uredbe št. 2419/2001 določa:

„1. V zvezi s posebno premijo za govedo, predvideno s členom 4(6) Uredbe […] št. 1254/1999, in klavno premijo, predvideno v členu 11 iste [u]redbe, se kontrole na kraju samem izvajajo v klavnicah. V tem primeru opravijo države članice preglede na kraju samem bodisi:

(a)      v najmanj 30 % vseh klavnic, izbranih na osnovi analize tveganja, in v tem primeru kontrole zajemajo vzorec 5 % skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem, ali

(b)      v najmanj 20 % tistih klavnic, ki so bile vnaprej potrjene na osnovi posebnih kriterijev zanesljivosti, ki jih določijo države članice, in so bile izbrane na osnovi analize tveganja, in v tem primeru kontrole zajemajo vzorec 2 % skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem.

Te kontrole na kraju samem zajemajo naknadne preglede dokumentov, primerjavo z vpisi v računalniško zbirko podatkov in preverjanje zbirnikov, ki se nanašajo na potrdila o zakolu, ali podatke, ki so bili poslani drugim državam članicam skladno s členom 35(3) Uredbe (ES) št. 2342/1999.

2. Kontrole na kraju samem v klavnicah zajemajo fizične preglede postopkov zakola in se izvedejo na osnovi vzorca na dan kontrole na kraju samem. Po potrebi se preveri, ali so trupi, poslani v tehtanje, upravičeni do pomoči.“

178    Uredba Komisije (ES) št. 2342/1999 z dne 28. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede programov premij v svojem členu 37 v spremenjeni različici [Uredba Komisije (ES) št. 1042/2000 z dne 18. maja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 29, str. 99) med drugim določa, da se premija plača proizvajalcem, ki so redili živali minimalno obdobje obvezne reje dveh mesecev, ki se je končalo najmanj en mesec pred zakolom ali manj kot dva meseca pred izvozom, in da pri teletih, ki se zakoljejo pred starostjo treh mesecev, obvezno obdobje reje znaša en mesec.

 Ekstenzifikacijska plačila

179    Člen 13(1) Uredbe št. 1254/1999 določa:

„Proizvajalci, ki prejemajo posebno premijo in/ali premijo za krave dojilje, so lahko upoštevani za ekstenzifikacijsko plačilo.“

180    Člen 13(2) določa, da ekstenzifikacijsko plačilo znaša 100 EUR na podeljeno posebno premijo in premijo za krave dojilje, če je obremenitev na zadevnem gospodarstvu za zadevno leto manjša ali enaka 1,4 GVŽ na hektar (če države članice ne določijo nižjih zneskov v skladu s členom 13(2), drugi pododstavek, te uredbe).

181    V skladu s členom 12(1) Uredbe št. 1254/1999 se ta obremenitev izraža v GVŽ na enoto krmne površine gospodarstva, ki se uporablja za živali na gospodarstvu.

182    V skladu s členom 12(2) Uredbe št. 1254/1999 je za določitev obremenitve na gospodarstvu treba upoštevati:

„[…]

(a)      moške govedi, krave dojilje in telice, ovce in/ali koze, za katere so bili poslani zahtevki za pravice do premije, pa tudi krave molznice, potrebne za proizvodnjo celotne referenčne količine mleka, ki se dodeli proizvajalcu. Število živali se pretvori v GVŽ, za kar se uporablja pretvorbena tabela v Prilogi III;

(b)      krmno površino, ki pomeni površino gospodarstva na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz skozi vse koledarsko leto. Krmna površina ne zajema:

–        poslopij, gozdov, ribnikov, stez,

–        površin, ki se uporabljajo za druge kulture, kvalificirane za pomoč Skupnosti, ali za trajne kulture ali hortikulturne rastline razen trajnih pašnikov, za katere se odobrijo plačila po členu 17 te uredbe in po členu 19 Uredbe […] št. 1255/1999,

–        površin, ki se kvalificirajo za sistem podpor, določen za proizvajalce nekaterih poljščin, ki se uporabljajo za program pomoči za posušeno krmo ali so vključeni v nacionalni program ali program Skupnosti za praho.

Krmna površina zajema površine v deljeni rabi in površine, na katerih so mešane kulture.“

183    Člen 13(3)(a) Uredbe št. 1254/1999 določa:

„[Z] odstopanjem od člena 12(2)(a) se obremenitev na gospodarstvih določi tako, da se upoštevajo moška goveda, krave in telice, ki so na gospodarstvu med zadevnim koledarskim letom, pa tudi ovce in/ali koze, za katere so bili poslani zahtevki za premije za isto koledarsko leto. Število živali se pretvori v GVŽ s pretvorbeno tabelo v Prilogi III“.

184    Člen 32(3) Uredbe št. 2342/1999 določa, da za preveritev, ali celotno število živali, izračunano v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1254/1999, izpolnjuje zahteve obremenitve iz te uredbe, morajo države članice vsako leto določiti vsaj pet datumov popisa živali in o tem obvestiti Komisijo.

185    Na te datume se živali preštejejo po eni od naslednjih metod, ki jo izbere država članica in je določena v členu 32(3) Uredbe št. 2342/1999. V skladu s prvo metodo države članice zaprosijo vsakega proizvajalca, da na podlagi svojega registra kmetije sporoči še pred datumom, ki ga določi država članica, število GVŽ ali število živali v vsaki od dveh kategorij moških živali iz priloge III k Uredbi št. 1254/1999 (to je, po eni strani tiste, ki vključujejo moška goveda in telice, starejše od 24 mesecev, krave dojilje in krave molznice, in po drugi strani tiste, ki vključujejo moška goveda in telice med 6 in 24 meseci). Druga metoda, ki je pridržana državam članicam, ki imajo računalniško zbirko podatkov v skladu z zahtevami Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 z dne 21. aprila 1997 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanju govedine in izdelkov iz govedine (UL L 117, str. 1) in ki menijo, da ta računalniška zbirka podatkov ponuja zadostno zagotovilo natančnosti za namene uporabe sistema ekstenzifikacijskega plačila, vključuje uporabo podatkov, vsebovanih v tej zbirki, za določitev števila GVŽ.

186    Na podlagi člena 32(3), četrti pododstavek, Uredbe št. 2342/1999, pa lahko države članice, kadar se odločijo, da so datumi popisa katerikoli dan v letu, določijo, da se številke iz (a) in (b) izračunajo po načelu časovne sorazmernosti za obdobje, v katerem so živali navzoče na gospodarstvu.

187    Člen 32(4) Uredbe št. 2342/1999 določa:

„Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice dajo proizvajalcem možnost, da izberejo poenostavljeni program.

V tem primeru mora proizvajalec v svojem zahtevku za dodelitev pomoči za ‚površine‘ navesti:

(a)      da izjavlja, da je vedno upošteval najvišjo obremenitev, določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 1254/1999, vse do datuma vložitve zahtevka za dodelitev pomoči za ‚površine‘,

in

(b)      da se obvezuje, da bo vedno upošteval to obremenitev med datumom vložitve zahtevka za dodelitev pomoči za ‚površine‘ in 31. decembrom.

[…]

Izjava in jamstvo iz tega odstavka sta predmet kontrole in v okviru integriranega sistema so določene sankcije.

[…]“

 Sintezno poročilo

188    V okviru preiskav z referencami ΑΡ/2003/09a, ΑΡ/2003/11, ΑΡ/2004/04 in ΑΡ/2005/05 je Komisija v Grčiji opravila preverjanja maja 2003, septembra 2003, marca 2004 in aprila 2005. Komisija je stališča na podlagi člena 8 Uredbe št. 1663/95 izrazila v dopisih z dne 19. septembra 2003, 22. januarja 2004, 5. avgusta 2004 in 29. julija 2005. Dvostranski sestanek je glede prvih dveh preiskav potekal 1. oktobra 2004, glede tretje preiskave 11. marca 2005 in glede četrte preiskave 7. junija 2006. Komisija je grškim organom vročila zapisnike s teh sestankov 30. novembra 2004, 22. junija 2005 in 22. septembra 2006. Grški organi so nanje odgovorili 28. decembra 2004, 21. julija 2005 in 20. oktobra 2006. 3. maja 2007 je Komisija grškim organom uradno sporočila svoje sklepe glede štirih preiskav.

189    Po mnenju spravnega organa z dne 8. januarja 2008 in informacijah, ki so jih predložili grški organi, je Komisija 16. junija 2008 sporočila svoje dokončno stališče, ki je povzeto v sinteznem poročilu.

190    Prvič, iz sinteznega poročila je razvidno, da so službe Komisije glede premij za goveje meso ugotovile pomanjkljivosti glede navzkrižnih preverjanj in kontrol na kraju samem.

191    Glede, po eni strani, navzkrižnih preverjanj (glej točki 169 in 174 zgoraj) je iz sinteznega poročila razvidno, da so bila v tržnem letu 2002 računalniška navzkrižna preverjanja med zbirko podatkov za identifikacijo in registracijo in zbirko podatkov za zahtevke za premije za goveje meso v Grčiji prvič uporabljena kot upravne kontrole. Čeprav je bil to napredek, pa je bila izvedba označena za nezadostno. Ugotovljeno je bilo zlasti, da temeljna merila utemeljenosti niso bila predmet navzkrižnih preverjanja v letu 2002. Obstajalo je torej tveganje, da se za neupravičene živali šteje, da se lahko zanje zahteva plačilo. Poleg tega so službe Komisije ugotovile, da obstajajo nepravilnosti (neobstoj registracije ali slaba registracija v zbirki podatkov za identifikacijo in registracijo) glede velikega števila živali, ki so bile predmet zahtevka za pomoč in so štele, da so številne spremembe zbirke podatkov za identifikacijo in registracijo brez dokumentov, ki to upravičujejo, vplivale na upravičenost vseh živali, ki so bile predmet zahtevka za pomoč. Poudarjeno je bilo tudi, da grški organi niso bili sposobni predložiti številk glede števila živali, za katere so bile ugotovljene nepravilnosti, skupaj z dokumentarnimi dokazi, ki utemeljujejo spremembo njihovega statusa. Obstajalo je torej tveganje, da so bile v sistem uvedene neupravičene spremembe, zaradi katerih je prišlo do presežnih plačil.

192    Po drugi strani so bile kontrole na kraju samem štete za nezadostne. Iz sinteznega poročila je zlasti razvidno, da so bile z izvedbo kontrol odkrite številne pomanjkljivosti, ki niso bile združljive s členom 25 Uredbe št. 2419/2001 (glej točko 175 zgoraj). Tako so službe Komisije navedle neobstoj nadzora nad živalmi, ki niso bile predmet zahtevka za pomoč, neobstoj preverjanj potrditvenih dokumentov in informacij o živalih, ki so bile predmet zahtevka za pomoč v dvanajstih mesecih pred kontrolo, neobstoj kontrole na kraju reje, nezadostnost preverjanj kontrolnih dokumentov in statusa kontroliranih živali ter težave pri primerjavi z rezultati prejšnjih kontrol.

193    Poleg tega so službe Komisije ugotovile neobstoj kontrol na kraju samem glede živali, ki so bile predmet zahtevka za klavno premijo. Glede tega je spravni organ predlagal ponovno preučitev predvidenega popravka, s tem da je poudaril omejeno vrednost kontrol na kraju samem, kadar gre za klavne premije, saj so pri zaklanem govedu najpomembnejše kontrole tiste, ki so opravljene v klavnicah, in ex post kontrole registrov proizvajalca.

194    Komisija je vseeno vztrajala pri svojem stališču, saj naj bi kombinacija več pomanjkljivosti vplivala na ključne nadzore, opravljene za vse premije za goveje meso, vključno s klavno premijo. Meni, da neobstoj kontrol na kraju samem na gospodarstvu glede klavnih premij pomeni dodatno tveganje za EKUJS glede tega sistema, tega tveganja pa ni mogoče v celoti kompenzirati z opravljanjem kontrol v klavnicah in upravnimi kontrolami (ki morajo biti vsekakor opravljene v okviru kateregakoli nadzornega sistema klavnih premij), to pa še toliko bolj, ker so kontrole, opravljene v klavnicah, med preiskavo AP/2003/09 pokazale številne pomanjkljivosti. Priznala je, da so kontrole na kraju samem na gospodarstvih manj pomembne kot pri drugih sistemih pomoči in so večinoma omejene na kontrole dokumentov, kar pojasnjuje, da stopnja popravka za klavno premijo ni višja kot za druge premije za goveje meso.

195    Službe Komisije so navedle tudi neobstoj kontrol statusa živali in razmerja krave/telice glede premije za krave mlekarice.

196    Na drugem mestu, glede ekstenzifikacijskih plačil se pravilna določitev upravičenih krmnih površin in števila GVŽ na gospodarstvu šteje za ključni nadzor. Službe Komisije so ugotovile, da grški sistem števila GVŽ še vedno ni bil skladen z normami v letih 2002 in 2003 (najsi gre za metodo izračuna pro rata temporis, ki temelji na zbirki podatkov za identifikacijo in registracijo, ali poenostavljen sistem, sestavljen iz petih datumov popisa živali), ker ni stoodstotno pokrival vlagateljev zahtevkov petkrat letno, kot je določila Helenska republika, čeprav je leta 2003 bil napredek zaradi povečane uporabe zbirke podatkov za identifikacijo in registracijo. Štelo se je, da se je položaj leta 2003 rahlo izboljšal, vendar glede ukrepa upravičenih krmnih površin za leto 2002/2003 ni bil izkazan noben dejanski napredek. Glede določitve GVŽ so službe Komisije poudarile, da je Grčija nadaljevala z izvajanjem alternativnega sistema kontrol (na katerega so najbrž vplivale pomanjkljivosti, ugotovljene pri kontrolah na kraju samem v Grčiji).

197    Komisija je torej uporabila pavšalni popravek v višini 10 % za tržno leto 2002 zaradi pomanjkljivosti pri ključnih nadzorih glede glavnih premij za goveje mesto in v višini 5 % za tržno leto 2003 zaradi nezadostnega števila kontrol živali, ki niso bile predmet zahtevka za pomoč, in pomanjkljivosti pri kontrolah na kraju samem, to pa za celotno Grčijo, ker so bile težave zaznane v številnih regijah. Na podlagi pomanjkljivosti, ugotovljenih pri ekstenzifikacijskem plačilu, je bil v tržnih letih 2002 in 2003 uporabljen pavšalni popravek v višini 10 %. Vendar so bili popravki prilagojeni zaradi upoštevanja že uporabljenih popravkov na istih proračunskih postavkah zaradi prepoznih plačil.

 Presoja Splošnega sodišča

198    Glede sektorja govejega mesa Helenska republika navaja šest tožbenih razlogov, ki se nanašajo na domnevno napačne popravke, naložene na področju premij za goveje meso in ekstenzifikacijskih plačil, ter pomanjkljivo obrazložitev.

199    Prvič, glede očitka Helenske republike o pomanjkljivi obrazložitvi je treba poudariti, da nikakor ni utemeljen in da je treba vsekakor na podlagi zgoraj navedene sodne prakse (glej točko 73 zgoraj) obrazložitev izpodbijane odločbe glede popravkov, ki se nanašajo na sektor govejega mesa, v obravnavanem primeru šteti za zadostno, saj je Helenska republika tesno sodelovala v postopku priprave te odločbe in so ji bili znani razlogi Komisije, zakaj ne bo štela, da je treba za sporno vsoto obremeniti EKUJS. Ta očitek je torej treba zavrniti.

200    Helenska republika dalje izpodbija popravke, naložene v sektorju govejega mesa, tako da zatrjuje napačno razlago in uporabo Uredbe št. 1258/1999 in dokumenta VI/5330/97 ter napačno presojo dejstev. V bistvu izpodbija sklepe Komisije glede kontrol nad premijami za goveje meso in ekstenzifikacijskimi plačili.

201    V obravnavanem primeru je torej treba preučiti, ali je Helenska republika v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso (glej točko 78 zgoraj) dokazala nepravilnost presoje Komisije.

 Kontrole na področju premij za goveje meso

–       Navzkrižna preverjanja

202    Helenska republika priznava, da je izvedba navzkrižnih preverjanj zaradi zapletenosti sistema, ki je bil prvič izveden leta 2002, povzročila nekatere tehnične težave glede neusklajenosti med po eni strani zbirko podatkov za identifikacijo in registracijo in po drugi strani zbirko zahtevkov za pomoč za goveje meso. Vendar poudarja, da so bila leta 2003 uvedena izboljšanja veterinarske zbirke podatkov in uvedena dodatna navzkrižna preverjanja.

203    Vendar je dovolj ugotoviti, da izboljšanja v letu 2003 ne zadostujejo za to, da se dokaže, da so bile ugotovitve služb Komisije v obravnavanem primeru, povzete v sinteznem poročilu (glej točko 191 zgoraj), nepravilne.

204    Poleg tega Helenska republika navaja, da je bil odstotek živali, ki so bile leta 2003 zavrnjene zaradi kontrol, ki so bile dodane kontrolam iz leta 2002, samo 8,04 %, kar naj bi potrjevalo, da je bila večina zavrnjenih živali rezultat kontrol, ki so obstajale že v letu 2002.

205    Vendar tak argument, ki je videti, kot da potrjuje obstoj nezadostnosti v prejšnjih kontrolah, ne dokazuje nepravilnosti ugotovitev Komisije.

206    Zato je Komisija pravilno menila, da je zaradi neobstoja nekaterih navzkrižnih ključnih nadzorov nastalo tveganje plačil za živali, ki niso upravičene.

207    Helenska republika se poleg tega sklicuje na neobstoj tveganja za EKUJS. Zatrjuje, da ko so bila navzkrižna preverjanja opravljena za leti 2004 in 2005, je bila računalniška kontrola razširjena na leto 2002 in so bili neupravičeno izplačani zneski kompenzirani s plačilom pomoči za finančni leti 2004 in 2005.

208    Vendar če mora v skladu z ustaljeno sodno prakso Komisija dokazati kršitev pravil Skupnosti, mora država članica, potem ko je ta kršitev dokazana, dokazati, da je Komisija zagrešila napako glede finančnih posledic kršitve. Komisija ni dolžna dokazati dejanske škode, ampak se lahko zadovolji s predložitvijo resnih indicev v tej smeri (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 7. julija 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑5/03, ZOdl., str. I‑5925, točki 38 in 39 in navedena sodna praksa).

209    V obravnavanem primeru pa iz elementov v spisu ni razvidno, da je Helenska republika dokazala, da so bili neupravičeno izplačani zneski vrnjeni s kompenziranjem plačil pomoči za finančni leti 2004 in 2005.

210    Helenska republika je v odgovor na ukrep procesnega vodstva navedla, da je bila osnova za izračun pavšalnih popravkov sestavljena iz odhodkov, ki jih je prijavila Opekepe, v višini 182.380.702,09 EUR za leto 2002/2003 in da znesek 10,8 milijona EUR ni bil odštet.

211    Ugotoviti je treba, da s tem Helenska republika sicer potrjuje, vendar nikakor ne upravičuje navedenega zneska 10,9 milijona. Glede tega se sklicuje na mnenje spravnega organa. Vendar je spravni organ v svojem mnenju z dne 8. januarja 2008 navedel, da so grški organi navedli, da so izterjali neupravičene pomoči za leto 2002/2003 v višini 10,8 milijona EUR in da če bi bila ta informacija preverjena in še ne upoštevana, bi to upravičilo prilagoditev kot posledico zneska popravka. To mnenje torej nikakor ne dokazuje, da je bil ta znesek dejansko vrnjen s kompenzacijo s plačilom pomoči za leti 2004 in 2005.

212    Poleg tega je Komisija v končnem stališču poudarila, da je upoštevala vrnjene zneske, ki so jih grški organi prijavili EKUJS ob izračunu finančnih popravkov. Dodala je, da je nekatere vidike treba še razjasniti, kot na primer način, na katerega so bili neupravičeno izplačani zneski pobrani pri proizvajalcih, ki niso vložili zahtevka za pomoč po letu 2002. Iz spisa pa ni razvidno, da so grški organi v zvezi s tem predložili konkretnejše dokaze.

213    Sklepati je mogoče, da Helenska republika z upoštevnimi dokumenti ni dokazala, da so bili neupravičeno izplačani zneski vrnjeni s kompenzacijo s plačilom pomoči za finančni leti 2004 in 2005. Utemeljenost temeljnega postulata njenega argumenta, ki se nanaša na neobstoj tveganja za EKUJS, ni bil dokazan.

214    Zato je treba trditve v zvezi z navzkrižnimi preverjanji, ki niso drugače dokazane, zavrniti.

–       Kontrole na kraju samem

215    Helenska republika izpodbija ugotovitve Komisije glede kontrol na kraju samem.

216    Prvič, iz elementov v spisu je razvidno, da so se kontrole na kraju samem štele za nezadostne glede na določbe člena 25 Uredbe št. 2419/2001 iz več razlogov (glej točko 192 zgoraj).

217    Tako živali, ki niso bile predmet zahtevka za pomoč, niso bile podvržene kontrolam. Taka kontrola pa je izrecno določena v členu 25(1) Uredbe št. 2419/2001. Helenska republika navaja, da so bile v tem smislu nadzornikom od leta 2002 naprej dane smernice in da se je položaj v letih 2003 in 2004 izboljšal. Vendar taka argumentacija ne dokazuje napačnosti ugotovitev Komisije glede tega.

218    Službe Komisije so poudarile tudi neobstoj kontrole nad dokazilnimi dokumenti. Helenska republika glede tega navaja posamične nepravilnosti, ki jih ni mogoče posplošiti na celotno državo, in poudarja, da so kontrole na drugi ravni omogočale preveriti, ali so proizvajalci spoštovali svoje obveznosti. Vendar je treba ugotoviti, da taka argumentacija ne zadostuje za odpravo dvomov Komisije glede kakovosti zadevnih kontrol.

219    Poleg tega so službe Komisije poudarile neobstoj preverjanj informacij o živalih, ki so bile predmet zahtevka za pomoč v 12 mesecih pred kontrolo. Glede tega se Helenska republika sklicuje na okrožnice, ki se nanašajo na sistem premij za goveje meso v letih 2002 in 2003, poslane direktoratom, pristojnim za kontrole, glede katerih poudarja, da natančno pojasnjujejo določbe člena 25 Uredbe št. 2419/2001. Podobno Helenska republika glede kontrol na kraju reje živali, ki so določene v členu 25(2)(b), tretja alinea, te uredbe zatrjuje, da ustrezna okrožnica določa, da proizvajalci navedejo natančen kraj njihovega hleva in da se zagotavlja kontrola lege živali v prostoru.

220    Vendar Helenska republika kljub temu le ponavlja argumente, podane med kontradiktornim postopkom, ne da bi se oprla na natančne in konkretne dokaze o uresničitvi teh preverjanj in torej ne da bi odstranila dvome Komisije glede tega.

221    Poleg tega Helenska republika izpodbija težave primerjave z rezultati iz prejšnjih kontrol, saj naj bi bile prvotno ugotovljene razlike le maloštevilne. Taka argumentacija pa ne dokazuje napačnosti ugotovitev Komisije.

222    Glede navedenega Helenska republika nikakor ni dokazala napačnosti ugotovitev Komisije glede nezadostne kakovosti kontrol na kraju samem v zvezi z določbami člena 25 Uredbe št. 2419/2009.

223    Drugič, natančneje glede klavne premije Helenska republika izpodbija sklepe Komisije in navaja, da so od leta 2002 naprej kontrole na kraju samem potekale v klavnicah v skladu s členom 26 Uredbe št. 2419/2001, njihovo število pa naj bi bilo večje od zahtevanega v predpisih.

224    Glede tega Splošno sodišče ugotavlja, da so pavšalni popravki v obravnavanem primeru uporabljeni zaradi nezadostnosti v zbirki podatkov za identifikacijo in registracijo in zaradi nezadostnosti pri kontrolah na kraju samem. Kot to poudarja Komisija, pred tem ugotovljene nezadostnosti glede zbirke podatkov za identifikacijo in registracijo in navzkrižnih preverjanj (glej točke od 202 do 214 zgoraj) ter kontrol na kraju samem (glej točke od 215 do 222 zgoraj) zadevajo tudi kontrole, opravljene glede živali, ki so predmet zahtevkov za klavno premijo.

225    Neobstoj kontrol na kraju samem se je v tem okviru štela za posebej zaskrbljujočo glede kmetov, ki so zahtevali izključno klavne premije, saj so bile edine kontrole, katerih predmet so ti bili, navzkrižna preverjanja, ki pa sama niso v celoti delovala, vsaj ne v tržnem letu 2002.

226    Zato se zgoraj navedeni sklepi glede nezadostne kakovosti kontrol glede pomoči za goveje meso uporabljajo tudi za klavne premije. To, da člen 26 Uredbe št. 2419/2001 določa kontrolne ukrepe posebej v zvezi s kontrolami v klavnicah, ne pomeni neuporabljivosti določenih preverjanj glede sistema pomoči za goveje mesto s členom 25 te uredbe.

227    Čeprav se lahko v teh okoliščinah glede klavne premije kontrole dokumentov štejejo za odločujoče, kakor je poudaril spravni organ in kakor priznava Komisija, pa to v ničemer ne odpravi ugotovljenih nezadostnosti v tem primeru.

228    Poleg tega kontrole v klavnicah vključujejo tudi fizične kontrole z vzorčenjem, ki se nanašajo na postopke klanja, ki se izvajajo na dan kontrol na kraju samem v skladu s členom 26(2) Uredbe št. 2419/2001.

229    Argumenti Helenske republike tega sklepa ne morejo ovreči. V njem se namreč zatrjuje, da nadzornik primerja zahtevek za klanje, ki vključuje živali, za katere se zahteva premija, in njihove ušesne številke ter register gospodarstva, da preveri spoštovanje obdobja obvezne reje. Pojasnjuje, da je od okrožnice iz leta 2003 kontrola registra gospodarstev jasno določena pri klavni premiji.

230    Vendar ti argumenti ne morejo odpraviti dvomov, ki jih je izrazila Komisija. Poleg tega je iz elementov v spisu razvidno, da so kontrole, ki so jih službe Komisije opravile v delujoči klavnici med preiskavo AP/2003/09a odkrile pomembne pomanjkljivosti, ki v obravnavanem primeru niso bile izpodbijane.

231    Tako tudi dejstvo, da so bile kontrole v klavnicah domnevno opravljene v večjem številu, kot je to zahtevano s predpisi, v ničemer ne spremeni njihove nezadostnosti glede kakovosti.

232    Komisija je torej pravilno štela, da je neobstoj kontrol na kraju samem na gospodarstvih glede klavnih premij pomenil dodatno tveganje za EKUJS, tega tveganja pa kontrole v klavnicah in upravne kontrole niso mogle popolnoma kompenzirati.

233    Na podlagi vsega navedenega argumenti Helenske republike, s katerimi ta izpodbija ugotovitve Komisije glede premij za goveje meso, vključno s klavno premijo, ne dokazujejo napačnosti popravkov, uporabljenih v obravnavanem primeru.

 Popravki glede ekstenzifikacijskih plačil

234    V skladu s členi 12 in 13 Uredbe št. 1254/1999 so lahko proizvajalci upravičeni do ekstenzifikacijskega plačila samo, če njihovo gospodarstvo ne presega obremenitve, določene glede na število GVŽ glede na krmno površino, namenjeno prehrani živali na tem gospodarstvu. Torej dodelitev ekstenzifikacijskega plačila vključuje pravilno ugotovitev, po eni strani, krmne površine in, po drugi strani, števila in kategorije živali na gospodarstvu.

235    Prvič, glede ugotovitve krmnih površin Helenska republika navaja, da od leta 2002 obstaja kartografska struktura in da je dala usmeritve glede upravičenosti površin že leta 2000, te pa nadzoruje program IAKS. Poleg tega naj bi obstajala tudi kontrola na kraju samem.

236    Vendar Splošno sodišče poudarja, da je iz elementov v spisu razvidno, da so bile kontrole razpoložljivih krmnih površin ocenjene za nezadostne tako za leto 2002 kot za leto 2003. Tako je bilo ugotovljeno, da so bila hribovita območja napačno prijavljena kot upravičene krmne površine, grški organi pa glede tega niso predložili dokaza o izboljšanju. Argumenti Helenske republike, zlasti obstoj jasnih navodil za kontrole na kraju samem, nikakor ne dokazujejo napačnosti ugotovitev glede zadevnih let.

237    Drugič, glede kontrole GVŽ je treba spomniti, da lahko država članica za preverjanje obremenjenosti, določene v členu 13(2) Uredbe št. 1254/1999, izbira med dvema metodama. Prva je določena v členu 32(3) Uredbe št. 2342/1999 (glej točki 185 in 186 zgoraj). Druga metoda, ki je izjema od prve, je določena v členu 32(4) Uredbe št. 2342/1999 (glej točko 187 zgoraj). Gre za poenostavljen sistem, ki ga tvorita prijava in zaveza proizvajalca, da bo spoštoval najvišjo obremenitev. V tem primeru se uporabljajo določbe o kontroli in kaznih, ki jih določa integriran sistem (uredbi št. 3508/92 in št. 2419/2001).

238    V obravnavanem primeru Helenska republika zatrjuje, da je uporabila metodo poenostavljenega sistema, določeno v členu 32(4) Uredbe št. 2342/1999 in da so vsi proizvajalci predložili zahtevek za pomoč po tem sistemu. Dodaja, da je sistem, določen v členu 32(3) Uredbe št. 2342/1999, zahteval samo kontrolo popisa živali med kontrolo na kraju samem, ki jo določa integrirani sistem in da so bile te kontrole opravljane v petih obdobjih po en teden, ker je bilo nemogoče opraviti vse popise na en dan. V letu 2003 je bil popis opravljen z zbirko podatkov za identifikacijo in registracijo in naj bi pokrival 100 % zahtevkov. Zatrjuje, da ni obstajalo tveganje dvojnega popisa živali in da je bila kontrola zanesljiva.

239    Ker glede tega Helenska republika navaja uporabo poenostavljenega sistema iz člena 32(4) Uredbe št. 2342/1999, zadostuje ugotoviti, da so torej kontrole GVŽ temeljile na kontrolah na kraju samem, določenih v integriranem sistemu, in na zbirki podatkov za identifikacijo in registracijo, ki je del IAKS. Prej navedene pomanjkljivosti glede kontrol na kraju samem (glej točke od 216 do 222 zgoraj) in pomanjkljivosti, poudarjene v sinteznem poročilu, ki se nanašajo na zbirko podatkov za identifikacijo in registracijo, bi torej lahko vplivale na kontrole GVŽ.

240    Poleg tega je treba argumente Helenske republike, v delu, v katerem se sklicuje na sistem iz člena 32(3) Uredbe št. 2342/1999, zavrniti. Navaja namreč, da je določila pet enotedenskih obdobij zaradi praktičnih razlogov, povezanih z razširjenostjo reje v Grčiji. Ta sistem pa ni v skladu z „običajnim“ sistemom iz člena 32(3) Uredbe št. 2342/1999, ki ne temelji na petih datumih ali dnevih popisa živali, opravljenih med letom, ampak na petih obdobjih popisa na kraju samem v trajanju enega tedna (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2011 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑344/05, neobjavljena v ZOdl., točka 94).

241    Dalje je treba zavrniti vse trditve Helenske republike, s katerimi želi utemeljiti in dokazati, da bi uporaba nadzornega sistema obremenjenosti, ki je določen v zakonodaji Skupnosti, povzročala praktične težave v Grčiji. Iz dobro ustaljene sodne prakse je namreč razvidno, da se država ne more sklicevati na praktične težave, da bi upravičila neizvedbo ustreznih kontrol, določenih v zakonodaji Skupnosti (glej sodbo Sodišča z dne 21. februarja 1991 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑28/89, Recueil, str. I‑581, točka 18, in zgoraj v točki 240 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 9. septembra 2011, točka 101 in navedena sodna praksa).

242    Zato je Komisija pravilno sklepala, da kontrole na področju ekstenzifikacijskih plačil ne ponujajo zadostnega jamstva zanesljivosti. Ugotovitev o izboljšanju v letu 2003 zaradi povečane uporabe avtomatiziranih navzkrižnih preverjanj, ki se nanašajo na podatke o identifikaciji in registraciji, ki jih je poudarila Komisija, se štejejo za nezadostne, da bi upravičile razlikovanje med letoma 2002 in 2003, argumenti Helenske republike, ki jih je podala že v kontradiktornem postopku, pa tega sklepa ne omajajo.

243    Sklepati je mogoče, da je Komisija upravičeno izrazila razumne in resne dvome o spoštovanju obveznosti Helenske republike na področju kontrole glede zahtevkov za ekstenzifikacijska plačila, vloženih za leti 2002 in 2003.

244    Zato Helenska republika ni dokazala, da se je Komisija opirala na napačno razlago in uporabo veljavnih določb ali na napačno presojo dejanskega stanja. Šesti tožbeni razlog, ki se nanaša na premije za goveje meso in na ekstenzifikacijska plačila, je torej treba zavrniti.

5.     Deveti tožbeni razlog: popravki, uporabljeni v sektorju oljčnega olja

 Zakonodaja Skupnosti

245    Vzpostavitev skupne ureditve trga za olja in masti je bila uvedena z Uredbo Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 1, str. 77).

246    Člen 5 Uredbe št. 136/66, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20. julija 1998 o spremembi Uredbe št. 136/66/EGS o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 23, str. 308) določa, da se za oljčno olje dodeli proizvodna pomoč, ki je namenjena kot prispevek k doseganju primernega dohodka za proizvajalce. Pomoč se odobri pridelovalcem oljk na podlagi količine oljčnega olja, ki ga dejansko proizvedejo.

247    Člen 11a te uredbe, v spremenjeni različici, določa med drugim, da države članice sprejmejo potrebne korake za kaznovanje kršitev sheme pomoči, predvidene v členu 5. Kadar o kršitvah poročajo inšpekcijski organi, države članice odločijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti najkasneje v 12 mesecih od poročila in o tem obvestijo Komisijo.

 Računalniške datoteke

248    Člen 16(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2261/84 z dne 17. julija 1984 o določitvi splošnih pravil dodeljevanja pomoči za proizvodnjo oljčnega olja in pomoči organizacijam proizvajalcev oljčnega olja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 6, str. 94) nalaga vsaki državi članici proizvajalki, da izdela in sproti dopolnjuje trajne računalniške datoteke s podatki o proizvodnji oljk in oljčnega olja.

249    Člen 16(2) Uredbe št. 2261/84 določa: 

„Te datoteke morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)      za vsakega pridelovalca oljk in za vsako tržno leto, za katero je vložil zahtevek za pomoč:

–        podatke iz izjave o pridelovanju, določene v členu 3,

–        količine proizvedenega olja, za katere je bil vložen zahtevek za pomoč, in količine, za katere se pomoč izplača,

–        podatke iz preverjanj, opravljenih na kraju samem pri pridelovalcu oljk;

(b)      za organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev vse podatke, potrebne za preveritev njihovih dejavnosti v zvezi s sedanjim sistemom pomoči, in tudi rezultate preverjanj, ki jih opravijo države članice;

(c)      za oljarne in za vsako tržno leto podatke, ki se pojavljajo v skladiščnih evidencah, podatke o tehnični opremi in zmogljivosti stiskanja in rezultate preverjanj, opravljenih v skladu s to uredbo;

(d)      okvirne letne pridelke za vsako enotno pridelovalno območje.“

250    Člen 27 Uredbe Komisije (ES) št. 2366/98 z dne 30. oktobra 1998 o podrobnih pravilih za uporabo sistema proizvodne pomoči za oljčno olje za tržna leta od 1998/99 do 2004/05 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 24, str. 113), kakor je bila spremenjena, določa:

„ 1. Stalne računalniške datoteke podatkov o proizvodnji oljk in oljčnega olja, predvidene v členu 16 Uredbe […] št. 2261/84, vključujejo:

(a)      alfanumerične podatkovne baze in grafične referenčne podatkovne baze GIS za pridelovanje oljk, predvidene v členih 23 in 24, in rezultate pregledov, predvidenih v členu 25;

(b)      datoteke novih zasaditev, ki vsebujejo informacije, navedene v členu 5, in rezultate pregledov, predvidenih v členu 29;

(c)      datoteke organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, ki vsebujejo informacije, navedene v členu 16(2)(b) Uredbe […] št. 2261/84;

(d)      datoteke oljarn, ki vsebujejo informacije o pogojih za odobritev, navedene v členu 7, registre zalog, predvidene v členu 8, in rezultate pregledov, predvidene v členu 30;

(e)      datoteke homogenih pridelovalnih območij, ki vsebujejo informacije, navedene v členu 6.

2. Datoteke, navedene v odstavku 1, z izjemo grafične referenčne podatkovne baze, omogočajo, da se podatki o tekočem in vsaj štirih predhodnih tržnih letih lahko takoj in neposredno pogledajo[…]

Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane datoteke, pod pogojem da so enotne oblike, združljive druga z drugo, dostopne centralizirano v plačilni agenciji in nadzornemu organu. Podatkovne baze GIS za pridelovanje oljk morajo biti združljive s podatkovnimi bazami integriranega sistema.

Identifikacijske šifre pridelovalcev oljk, organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, oljarn in homogenih pridelovalnih območij se posameznim osebam ali telesom dodelijo enkrat za vselej ali pa so take, da se lahko avtomatsko pretvorijo in tako omogočajo, da se takoj opravi združevanja in iskanja za pet tržnih let, omenjena v prvem odstavku.

Brez poseganja v preglede, ki jih je treba opraviti, še posebej navzkrižne preglede med datotekami, in na sporočanje rezultatov, morajo datoteke vsebovati arhive historičnih podatkov, razpoložljivih za tržna leta pred navedenimi v prvem odstavku, in od 31. oktobra 2001 najkasneje dopuščati, da se informacije, ki jih vsebujejo:

–        avtomatično združujejo na regionalni ravni in ravni držav članic,

–        avtomatično primerjajo med datotekami.“

 Register pridelovalcev oljk

251    Člen 1(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 154/75 z dne 21. januarja 1975 o uvedbi registra pridelovalcev oljk v državah članicah proizvajalkah oljčnega olj (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 2, str. 64) nalaga zadevnim državam članicam, da uvedejo register pridelovalcev oljk, ki zajema vsa posestva z nasadi oljk na ozemlju teh držav članic.

252    Uredba št. 1638/98, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1513/2001 z dne 23. julija 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 197), v členu 2, od (1) do (3), določa:

„1. Ne glede na Uredbo […] št. 154/75 se bo delo pri registru pridelovanja oljk v tržnih letih od 1998/99 do 2002/03 osredotočilo na oblikovanje, posodabljanje in uporabo geografskega informacijskega sistema (GIS).

GIS se oblikuje z uporabo podatkov iz registra pridelovanja oljk. Dodatni podatki se dobijo iz prijav pridelka, priloženih zahtevkom za pomoč. Informacije v GIS se geografsko določijo z uporabo računalniških fotografij iz zraka.

2. Države članice preverijo, ali informacije v prijavah pridelka ustrezajo informacijam v GIS. Če te informacije ne ustrezajo, mora država članica opraviti preverjanje in preglede na kraju samem.

[…]

3. Če se med preverjanji in pregledi, navedenimi v odstavku 2, ugotovi, da so informacije v prijavi pridelka nepravilne, še posebno v zvezi s številom oljčnih dreves, država članica za eno ali več tržnih let glede na velikost odstopanj uporabi:

–        zmanjšanje količine olja, upravičene do pomoči,

ali

–        izključitev teh oljčnih dreves iz pomoči

v skladu s pravili in kriteriji, ki jih predpiše Komisija.“

253    Člen 28(2) Uredbe št. 2366/98 v bistvu določa, da se v regijah, kjer GIS za pridelovanje oljk še ni bil dokončan, opravijo pregledi na kraju samem na 10 % vseh prijav pridelka v tržnih letih od 2000/2001 do 2002/2003.

 Prijave pridelka in kontrole

254    Člen 1 Uredbe št. 2366/98 določa, da morajo za dodelitev pomoči za proizvodnjo oljčnega olja, kot je predvideno v členu 5 Uredbe 136/66/EGS, pridelovalci oljk pred 1. decembrom vsako tržno leto vložiti prijavo pridelka, ki zajema njihova oljčna drevesa v rodnosti in podatke o oljčnih nasadih, ki jih urejajo, na dan 1. novembra tržnega leta, na katero se prijave nanašajo.

255    Člen 2 Uredbe št. 2366/98 določa:

„[…] prijave pridelka morajo vsebovati vsaj:

(a)      priimek, imena in naslov pridelovalca oljk;

(b)      lokacijo ali lokacije gospodarstva;

(c)      skupno število oljčnih dreves v rodnosti, vključno z razpršenimi oljčnimi drevesi;

(d)      navedbe katastrskih številk za parcele za pridelavo oljk na gospodarstvu, ali kjer se kataster ne vodi, popoln opis gospodarstva in parcel za pridelavo oljk;

(e)      za vsako parcelo za pridelavo oljk: število oljčnih dreves v rodnosti, glavno sorto in podatke o morebitnem namakanju ali prisotnosti drugih pridelkov.“

256    Člen 4(1) Uredbe št. 2366/98 določa:

„Kot podlaga za plačilo pomoči pridelovalcem oljk v okviru skupne ureditve trga za olja in masti, veljavne od 1. novembra 2001, je treba geografsko določiti dodatna oljčna drevesa, posajena po 1. maju 1998, in jih vključiti v državne in regionalne programe, odobrene s strani Komisije po postopku, predpisanem v členu 38 Uredbe 136/66[…].

Velja, da so oljčna drevesa določena geografsko, ko se pojavijo v grafični referenčni bazi podatkov, predvideni v členu 24, ali, ko ima pristojni organ države članice kartografske informacije, ki dopuščajo določitev položaja dreves.“

257    Člen 28(3) Uredbe št. 2366/98 določa:

„Med pregledi na kraju samem se preverijo vse informacije v prijavah pridelka in zahtevkih za pomoč, in še zlasti:

–        lokacija vsake parcele in število oljčnih dreves na njej,

–        namembni kraj olja v primeru, navedenem v členu 10(1),

–        združljivost med oljčnimi drevesi na gospodarstvih in količino olja v zahtevkih za pomoč.

Zahtevki za pomoč, ki vsebujejo nezdružljivo količino olja, se zavrnejo.“

 Oljarne

258    Na podlagi člena 8(b), prva alinea, Uredbe št. 2366/98 države članice predvidijo, od tržnega leta 1998/1999, vodenje evidenc zalog, povezanih s finančnimi poročili. Člen 8(d) te uredbe določa sistem dodatnih pregledov o količini stisnjenih oliv, količini pridobljenega olja in ostankov oliv, trenutni zalogi olja ter količini porabljene elektrike.

259    Na podlagi člena 30(1) Uredbe št. 2366/98 države članice od tržnega leta 1998/1999 določijo podrobne preglede skladnosti informacij in podatkov, ki jih predložijo oljarne. Drugi odstavek te določbe določa, kaj ti podrobni pregledi obsegajo.

260    Člen 9a Uredbe št. 2366/98 določa kazni (odvzem odobritve, globe in drugo) za oljarne, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz člena 13(1) te uredbe, predpisanih v njenih členih 7, 8 in 9.

 Sintezno poročilo

261    Komisija je v okviru preiskav z referencama OT/2004/02/GR in OT/2004/05/GR opravila preverjanja glede pomoči za proizvodnjo oljčnega olja od 16. do 20. februarja 2004 v upravnih okrožjih Lakonija (Grčija) in Mesenija (Grčija) in od 29. novembra do 3. decembra 2004 v upravnih okrožjih Heraklion (Grčija) in Retimno (Grčija). Komisija je stališča na podlagi člena 8 Uredbe št. 1663/95 podala v dveh dopisih z dne 17. novembra 2004 in 7. septembra 2005. Helenska republika je stališča podala 9. marca in 21. novembra 2005. Dvostranski sestanek med Helensko republiko in Komisijo je bil 15. novembra 2005 glede prve preiskave in 22. junija 2006 glede druge preiskave. Komisija je grškim organom vročila zapisnik s teh sestankov 17. februarja in 13. septembra 2006. Grški organi so nanju odgovorili 20. marca in 26. oktobra 2006. 10. avgusta je Komisija uradno sporočila svoje sklepe grškim organom glede dveh preiskav. Grški organi so 11. oktobra 2007 dali prošnjo za spravo in Komisiji poslali podatke o razporeditvi odhodkov, prijavljenih leta 2006 po tržnih letih, Komisija pa jih je upoštevala v končnem stališču, ki ga je grškim organom poslala 6. avgusta 2008 po mnenju spravnega organa z dne 12. februarja 2008.

262    Službe Komisije so v sinteznem poročilu poudarile nedelovanje računalniških datotek, neobstoj registra pridelovalcev oljk, nezanesljivost prijav pridelka, pomanjkljivosti kontrol prijav pridelka na kraju samem in kontrol oljarn ter nezadostno uporabo kazni, ki jih je predlagala agencija za nadzor nad pomočmi za oljčno olje (v nadaljevanju: AYMEEE). Te pomanjkljivosti pri izvedbi ključnih nadzorov in pomanjkljivosti pomožnih kontrol (predolg rok za sprejem odločitev o kaznih glede oljarn, neobstoj kontrol dodatnih oljk, neuporaba pavšalnega znižanja, pomanjkanje nadzora s strani plačilne agencije) so utemeljevale naložene pavšalne popravke.

263    Prvič, glede nedelovanja računalniških datotek so službe Komisije poudarile, da so računalniške datoteke obstajale pri več organizacijah, vendar niso ustrezale uredbenim zahtevam, določenim v členu 27(2) Uredbe št. 2366/98, ker niso omogočale neposrednega in takojšnjega seznanjanja s podatki glede tekočega tržnega leta in štirih predhodnih tržnih let, v tem primeru tržnih obdobij od 1998/1999 do 2002/2003. Opozorile so, da bi lahko bile datoteke decentralizirane, če bi bile med sabo združljive in dostopne centralizirano v plačilni agenciji in nadzornem organu (člen 27(2) Uredbe št. 2366/98). Vendar ni bilo dokazano, da ima Opekepe dejansko centraliziran dostop. Poleg tega naj bi bili podatki decentralizirani na ravni organizacij proizvajalcev in predelovalcev, ne da bi bila zagotovljena združljivost med različnimi sistemi.

264    Poleg tega so službe Komisije poudarile, da datoteke niso vsebovale podatkov, zahtevanih s členom 16(2)(a) in (c) Uredbe št. 2261/84 (ni bilo računalniške datoteke parcel, ki bi za vsako parcelo vključevala njeno lokacijo in število oljk na njej), in so vsebovale neusklajenosti. Podobno so se podatki o oljarnah šteli za nezadostne (registri zalog samo za pregledane oljarne) in niso omogočali centralizirane analize donosov olje/olive na primer.

265    Glede navzkrižnih preverjanj po dvostranskem sestanku z dne 15. novembra 2005 so grški organi v dopisu z dne 20. marca 2006 predložili rezultate navzkrižnih preverjanj, opravljenih med računalniškimi datotekami. Vendar so se ti podatki šteli za nezadostne. Službe Komisije so namreč poudarile, da so – zaradi neobstoja centralizirane baze kmetijskih parcel do vključno tržnega leta 2001/2002 – prijave pridelka za leto 2002/2003, uporabljene za plačilo pomoči, bile tiste iz prejšnjih tržnih let in so torej vsebovale preveč nenatančne podatke o zadevnih parcelah. Navzkrižnih preverjanj torej ni bilo mogoče opraviti niti med prijavami pridelka oliv niti med prijavami površin, vloženimi v okviru drugih sistemov pomoči. Poleg tega so grški organi opravili navzkrižna preverjanja med prijavami pridelka za leto 2002/2003 in prijavami pridelka za dokončanje GIS za pridelovanje oljk, vloženimi leta 2003, prepozno, šele v letu 2004/2005, in so za leto 2002/2003 zadevala samo del proizvajalcev. Poleg tega naj prijavljanje več oljk, kot jih je v resnici, ki je privedlo do izključitve 773 proizvajalcev od pomoči Skupnosti, ne bi bilo rezultat navzkrižnih preverjanj, ampak uporabe kazni, določenih na tem področju s členom 15(2) Uredbe št. 2366/98. Nazadnje, rezultati kontrol za nekatere nepravilnosti za leto 2002/2003 niso bili predloženi.

266    Grški organi so spravnemu organu navedli, da je imela Opekepe centraliziran dostop do računalniških datotek plačil pomoči in rezultatov navzkrižnih preverjanj in da je AYMEEE hranila podatke o vseh oljarnah. Vendar je Komisija menila, da to ni bilo dovolj za zagotavljanje združljivosti grškega sistema z opredelitvijo računalniških datotek v skladu s členom 16 Uredbe št. 2261/84 in členom 27(2) Uredbe št. 2366/98, ki zahtevata evidenco zalog za vse oljarne, ne samo za pregledane oljarne, in za vsakega pridelovalca oljk zahtevata podrobnosti o prijavi pridelka in količini proizvedenega in plačanega olja ter rezultat kontrol na kraju samem.

267    Drugič, Helenski republiki se očita, da ni spoštovala obveznosti delujočega registra pridelovalcev oljk in da je začela dela za dokončanje GIS za pridelovanje oljk prepozno (uporaba v celoti od tržnega leta 2003/2004).

268    Tretjič, prijave pridelka so bile ocenjene kot nezanesljive. V sinteznem poročilu je bil ugotovljen neobstoj identifikacij parcel in katastra (pogosto neobstoječe meje med parcelami, parcele, ki jih obdeluje več pridelovalcev, parcele, ki jih večkrat sestavljajo območja, ki so oddaljena ena od drugih, ime velike parcele, ki bi se lahko uporabljala za več parcel, na katerih bi pridelovalo več kmetov), kar pomeni, da so informacije, navedene v prijavah pridelka, nenatančne, najsi gre za lokacijo ali identifikacijo parcel. Poudarjene so tudi druge pomanjkljivosti v prijavah pridelka (neobstoj navedbe datuma posaditve oljk, podatki o namakanju, ki niso v skladu z dejanskim stanjem na terenu in ki v kontrolah donosa niso preizkušene, število dreves v rodnosti, ki je vedno enako vsem prijavljenim drevesom, kar je zelo neverjetno). Parcele v letih 2002 in 2003 niso bile identificirane na način, ki bi bil združljiv s sistemom identifikacije kmetijskih parcel (SIPA) v nastajanju.

269    Četrtič, kontrola prijav pridelka na kraju samem je bila ocenjena za pomanjkljivo. Iz sinteznega poročila je razvidno, da če v letih 2002 in 2003 ni delujočih GIS za pridelovanje oljk, se uporabljajo alternativne kontrole v skladu s členom 28(2) in (3) Uredbe št. 2366/89. Ugotovljeno je bilo, da stopnje minimalnih kontrol na nacionalni ravni niso bile spoštovane in da kontrole na kraju samem niso bile v skladu z zahtevami na tem področju (navodila, ki so določala samo preverjanje lokacije in števila oljk na vsaki parceli, premalo številna preverjanja usklajenosti donosov, neobstoječa sledljivost kontrol, različen odnos nadzornikov do oljk v rodnosti) v tržnem letu 2002/2003. Pojasnjeno je bilo, da so grški organi te elemente vključili v navodila nadzornikov, ki se uporabljajo od tržnega leta 2003/2004.

270    Petič, tudi kontrola oljarn je bila ocenjena za nezadostno. Službe Komisije so poudarile neobstoj povezave med evidenco zalog in finančnimi poročili. Poudarili so tudi težavo opravljati dokazilne kontrole usklajenosti za zagotovitev, da ne bi prišlo do navidezne prijave preveč proizvedenih količin kot v resnici, zaradi sorodstvenih vezi osebja, neobstoja zalog, dejstva, da so službe za stiskanje pogosto plačane v olju, in neobstoja električnega števca.

271    Šestič, glede kazni, ki jih je predlagala AYMEEE, je iz sinteznega poročila razvidno, da ugotovitvam, ki utemeljujejo odvzem odobritve, niso sledili učinki, kar naj bi pomenilo, da so kontrole oljarn neučinkovite. Grški organi so po tem, ko so spravnemu organu podali izjave, predložili sintezne podatke glede rezultatov kontrol oljarn na podlagi tržnega leta 2002/2003. Vendar Komisija meni, da ti podatki ne ustrezajo podatkom iz podrobnega seznama, ki ga je AYMEEE poslala leta 2006. Niti celotno število kontroliranih oljarn niti število kaznovanih oljarn, ki so dobile opomin ali kazen, naj ne bi ustrezalo. Ker so bili podatki preveč sintezni, naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, od kod izvirajo razlike. Poleg tega naj bi ti podatki kazali, da so bile te oljarne kaznovane, ne da bi bili omenjeni prvotni predlogi AYMEEE niti datum naložitve kazni. Očitki Komisije pa se nanašajo v glavnem na rok za uporabo kazni in na zmanjšanje ravni kazni glede na prvotne predloge.

272    Ker so bile te pomanjkljivosti, ugotovljene na področju ključnih nadzorov za tržno leto 2002/2003, sporočene že pri prejšnjih preiskavah in so bile že predmet pavšalnega popravka v višini 10 % za tržna leta od 1999/2000 do 2001/2002, se je stopnja popravka na podlagi načela ponovitve zvišala na 15 % za tržno leto 2002/2003.

 Presoja Splošnega sodišča

273    Glede sektorja oljčnega olja Helenska republika navaja drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na domnevno nepravilnost naloženih popravkov, pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane odločbe in kršitev načela sorazmernosti.

 Domnevna nepravilnost naloženih popravkov

274    Helenska republika izpodbija razloge, iz katerih so bili naloženi popravki, in sicer nedelovanje računalniških datotek, neobstoj registra pridelovalcev oljk, nezanesljivost prijav pridelka, pomanjkljivosti kontrol prijav pridelka na kraju samem in kontrol oljarn ter nezadostna uporaba kazni, ki jih je predlagala AYMEEE.

275    V obravnavanem primeru je treba preučiti, ali je Helenska republika v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso (glej točko 78 zgoraj) dokazala nepravilnost presoje Komisije.

–       Nedelovanje računalniških datotek

276    Helenska republika se sklicuje na zbirke podatkov, ki obstajajo v vsaki nacionalni službi glede na njihovo področje pristojnosti. Zatrjuje, da je dokazala, da so datoteke vsebovale vse podatke, ki jih zahtevajo veljavne določbe, in trdi, da člen 16 Uredbe št. 2216/84 ne nalaga, da so vse datoteke centralizirane. Dodaja, da ima od tržnega leta 2002/2003 Opekepe centraliziran dostop do računalniških datotek.

277    Spomniti je treba, da morajo računalniške datoteke vsebovati nekatere informacije. Poleg tega morajo biti v skladu s členom 27(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 2366/98 te datoteke, če so decentralizirane, enotne oblike, združljive druga z drugo ter dostopne centralizirano v plačilni agenciji in nadzornemu organu. Poleg tega morajo v skladu s prvim pododstavkom zgoraj navedene določbe te datoteke omogočati, da se podatki o tekočem in vsaj štirih predhodnih tržnih letih lahko takoj in neposredno pogledajo (glej točko 250 zgoraj).

278    V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da se je Helenska republika sklicevala na različne zadevne grške zbirke podatkov v različnih službah. S tem nikakor ni dokazala, da so ugotovitve Komisije nepravilne, zlasti kar zadeva nezdružljivost datotek. Glede tega je treba poudariti, da Komisija ni očitala Helenski republiki, da so te datoteke decentralizirane, ampak je podvomila o združljivosti med različnimi sistemi, ne da bi bila napačnost te izjave v obravnavanem primeru dokazana. Iz elementov spisa tudi ni razvidno, da je bil dokaz o centraliziranem dostopu Opekepe do računalniških datotek prenesen za zadevno tržno leto 2002/2003.

279    Poleg tega je Komisija tudi ugotovila nepopolnost računalniških datotek in dejstvo, da niso omogočale neposrednega in takojšnjega dostopa do podatkov o tekočem in vsaj štirih predhodnih tržnih letih, v tem primeru od 1998/1999 do 2002/2003 (glej točko 263 zgoraj), v nasprotju z določbami člena 27(2) Uredbe št. 2366/98.

280    Podobno, kot je poudarila Komisija, člen 16 Uredbe št. 2261/84 (glej točko 249 zgoraj) zahteva evidenco zalog za vse oljarne in samo za kontrolirane oljarne in za vsakega pridelovalca oljk podrobne elemente prijave pridelka in količin proizvedenega in plačanega olja ter rezultat kontrol na kraju samem, kar naj bi zlasti vključevalo dovolj celovite računalniške datoteke parcel in evidenco zalog vseh oljarn, česar pa v obravnavanem primeru ni.

281    Helenska republika prav tako zatrjuje, da so navzkrižna preverjanja potekala. Poudariti je treba, da je na podlagi informacij, ki so jih predložili grški organi v dopisu z dne 20. marca 2006 in v pojasnilih, podanih na dvostranskem sestanku 22. junija 2006, Komisija lahko ugotovila obstoj navzkrižnih preverjanj. Vendar je iz sinteznega poročila razvidno, da so bila ta preverjanja nezadostna glede na zahteve, ki veljajo na tem področju. Splošne trditve Helenske republike torej ne morejo ovreči ugotovitev Komisije (glej točko 265 zgoraj).

282    Nazadnje, tega sklepa nikakor ne more ovreči argument Helenske republike, da je Komisija sama priznala izboljšanja.

283    Helenska republika torej ni dokazala, da so bile presoje Komisije napačne glede nedelovanja računalniških datotek, zato je treba ta očitek zavreči.

–       Neobstoj dokončanja registra pridelovalcev oljk

284    Helenska republika opozarja na zakonodajni okvir registra pridelovalcev oljk in GIS za pridelovanje oljk. Navaja, da so bila v skladu s členom 2(1) Uredbe št. 1638/98 dela glede registra pridelovalcev oljk preusmerjena k uvedbi GIS. Poudarja, da so kontrole opravljene (upravne, na kraju samem, v oljarnah itd.) pri 10 % pridelovalcev, v skladu s členom št. 28(2) in (3) Uredbe št. 2366/98 omogočile kompenziranje dejstva, da register pridelovalcev oljk še ni dokončan.

285    Splošno sodišče najprej poudarja, da Helenska republika ne izpodbija neobstoja uvedbe registra pridelovalcev oljk za zadevno tržno leto 2002/2003.

286    Dalje, obveznost usmeriti dela, ki se nanašajo na register pridelovalcev oljk, k uvedbi, posodobitvi in uporabi GIS, ki izvira zlasti iz Uredbe št. 1638/98 (glej točko 252 zgoraj) samo dopolnjuje obveznost uvedbe takega registra, za kar so odgovorni pridelovalci na podlagi Uredbe št. 154/75. Iz člena 2(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1638/98 je namreč razvidno, da se GIS uvede na podlagi podatkov iz registra pridelovalcev oljk (sodba Sodišča z dne 27. oktobra 2005 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑387/03, neobjavljena v ZOdl., točka 63, in zgoraj v točki 63 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 94).

287    Glede GIS za pridelovanje oljk je iz sinteznega poročila razvidno, da so grški organi sami menili, da GIS za pridelovanje oljk ni bil dokončan za tržno leto 2003/2004, kar pomeni, da tudi ni bil za tržno leto 2002/2003, ki se v tem primeru obravnava.

288    Helenska republika poudarja, da so bile kontrole opravljene (upravne kontrole, kontrole na kraju samem, v oljarnah), da bi se kompenziral neobstoj dokončanega registra pridelovalcev oljk, v skladu s členom 28(2) Uredbe št. 2366/98.

289    Vendar je treba spomniti, da se s povečanjem števila kontrol, določenih s členom 28(2) Uredbe št. 2366/98, kar zadeva regije, za katere GIS za pridelovanje oljk še ni dokončan, želi kompenzirati neobstoj podatkov, ki bi jih bil ta sistem sposoben dati, kot so na primer slike iz zraka, vendar se ne morejo nadomestiti podatki, ki bi že morali biti na voljo (zgoraj v točki 286 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 27. oktobra 2005, točka 65, in zgoraj v točki 63 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 95).

290    Helenska republika torej ni dokazala nepravilnosti ugotovitev Komisije glede neobstoja registra pridelovalcev oljk, zato je treba ta očitek zavrniti.

–       Nezanesljivost prijav pridelka

291    Helenska republika izpodbija ugotovitve Komisije glede identifikacije parcel, opravljene v okviru prijav pridelka. Poudarja, da je vsaka parcela identificirana s številko in da za olajšanje kontrol na kraju samem pridelovalci omejijo parcele in označijo drevesa, ki jih obdajajo. Podobno naj bi bilo mogoče preveriti datum, na katerega so bile oljke posajene po 1. maju 1998, celo pet do šest let zatem.

292    Splošno sodišče opozarja, da mora prijava pridelka, ki je potrebna za zahtevek za pomoč, v skladu s členom 2 Uredbe št. 2366/1998 vključevati med drugim navedbe katastrskih številk za parcele za pridelavo oljk na gospodarstvu ali, kjer se kataster ne vodi, popoln opis gospodarstva in parcel za pridelavo oljk ter za vsako parcelo za pridelavo oljk: število oljčnih dreves v rodnosti, glavno sorto in podatke o morebitnem namakanju ali prisotnosti drugih pridelkov. Poleg tega člen 4 te uredba določa, da je treba kot podlago za plačilo pomoči geografsko določiti dodatna oljčna drevesa, posajena po 1. maju 1998.

293    V obravnavanem primeru je iz ugotovitev Komisije razvidno, da so prijave pridelka za zadevno tržno leto vsebovale številne pomanjkljivosti, opisane v sinteznem poročilu (glej točko 268 zgoraj). Trditve Helenske republike pa ne dokazujejo nepravilnosti teh ugotovitev. Argumenti Helenske republike zlasti ne morejo ovreči nenatančnosti informacij, navedenih v prijavah pridelka, najsi gre za lokalizacijo ali identifikacijo parcel. Enako je glede drugih pomanjkljivosti, poudarjenih v prijavah, ki se nanašajo zlasti na oljke. Nazadnje, kot poudarja Komisija, v letih 2002 in 2003 parcele za pridelavo oljk niso bile identificirane na način, ki bi bil združljiv s SIPA v nastajanju, kar pa se ne izpodbija.

294    Ugotoviti je torej treba, da trditve Helenske republike pred Splošnim sodiščem ne zadostujejo za dokaz nepravilnosti opravljenih ugotovitev.

295    Ta očitek je torej treba zavrniti.

–       Pomanjkljivosti na področju kontrol na kraju samem

296    Prvič, Helenska republika zatrjuje, da so bile kontrole na kraju samem opravljene za več kot 10 % prijav pridelka in da vsekakor izračun Komisije o malo nižjem odstotku (9,91 %) pomeni zanemarljivo razliko, ki nima vpliva na plačila.

297    Splošno sodišča opozarja, da se na podlagi člena 28(2) Uredbe št. 2366/98 (glej točko 253 zgoraj) v regijah, kjer GIS za pridelovanje oljk še ni bil dokončan, opravijo pregledi na kraju samem na 10 % vseh prijav pridelka v tržnih letih od 2000/2001 do 2002/2003.

298    Trditve Helenske republike ne dokazujejo nepravilnosti izračuna Komisije, v skladu s katerim ta najnižji odstotek 10 % v obravnavanem primeru ni bil spoštovan.

299    Drugič, Helenska republika navaja, da so kontrole bile zadovoljujoče. Navaja, da je pridelovalec oljk dolžan sporočiti informacije o pridelavi in distribuciji oljčnega olja ter stanju zalog. Te kombinirane informacije naj bi omogočile navzkrižno preverjanje prijave pridelka in zahtevka za pomoč in zavrnitev slednjega, če pride do neusklajenosti.

300    Vendar s tem Helenska republika ne odgovarja na očitke Komisije, povzete v sinteznem poročilu (glej točko 269 zgoraj), iz katerega je razvidno, da so nekatera preverjanja, kot je usklajenost donosov, ki so določena v členu 28(3) Uredbe št. 2366/98 (glej točko 257 zgoraj), zelo maloštevilna. Podobno Komisija očita neobstoj sledljivosti kontrol, zlasti neobstoj zemljevidov, skic in nezadostne kontrole pri štetju oljk na parcelo. Graja tudi različen odnos nadzornikov do oljk, ki niso v rodnosti, za tržno leto 2002/2003. Teh ugotovitev ne morejo ovreči trditve Helenske republike.

301    Helenska republika torej ni dokazala nepravilnosti glede pomanjkljivosti, ugotovljenih na področju kontrol na kraju samem. Njen argument iz replike, da nezadostnost stopnje kontrol ne vpliva na plačila, je treba zavrniti, saj naloženi popravek ne izhaja samo iz te pomanjkljivosti (glej zlasti točke 283, 290 in 294 zgoraj).

302    Ta očitek je torej treba zavrniti.

–       Pomanjkljivosti na področju kontrol oljarn

303    Helenska republika zatrjuje, da v okviru kontrol oljarn nadzorniki upoštevajo različne elemente zlasti v zvezi z evidenco zalog, kontrolirajo dobro vodenje knjig in registrov in medsebojno povezujejo informacije glede pridelave, porabe elektrike, evidence zalog. S temi kontrolami naj bi se upoštevale tudi sorodstvene vezi med pridelovalci.

304    Vendar je treba ugotoviti, da ti argumenti nikakor ne morejo ovreči ugotovitev Komisije v obravnavanem primeru.

305    Iz sinteznega poročila je namreč razvidno, da Komisija Helenski republiki očita neobstoj povezave med evidenco zalog in finančnimi poročili, ki so določena v členu 8(b), prva alinea, Uredbe št. 2366/98, ter težave pri opravljanju dokazilnih kontrol usklajenosti za zagotovitev, da ne bi prišlo do navidezne prijave preveč proizvedenih količin kot v resnici (glej točko 270 zgoraj).

306    Vendar Helenska republika s temi trditvami nikakor ne dokazuje nepravilnosti ugotovitev Komisije. Še posebej medsebojne povezave, ki so jih ugotovile kontrolne službe, ne ustrezajo očitkom Komisije v zvezi z ugotovitvijo, da ni evidenc zalog, povezanih s finančnimi poročili. Podobno Helenska republika ni predložila nobenega elementa, ki bi dokazal nepravilnost trditev Komisije glede težav na področju kontrole oljarn.

307    Zato je treba ta očitek zavrniti.

–       Nezadostno upoštevanje kazni, ki jih je predlagala AYMEEE

308    Glede neupoštevanja kazni, ki jih je predlagala AYMEEE glede oljarn, Helenska republika poudarja, da je spoštovala zakoniti postopek, ki omogoča odložitev izvrševanja vse do sprejetja končne odločbe.

309    Zadostuje ugotoviti, da s tem Helenska republika ne izpodbija zamude pri nalaganju kazni – s čimer krši člen 11a Uredbe št. 136/66 (glej točko 247 zgoraj) – in zmanjšanju njihovih višin v primerjavi s prvotnimi predlogi, očitanimi v tem primeru (glej točko 271 zgoraj).

310    Zato je treba tudi ta očitek zavrniti.

311    Sklepati je mogoče, da Helenska republika ni dokazala napačnosti naloženih popravkov.

 Višina naloženih popravkov, kršitev načela sorazmernosti in pomanjkljiva obrazložitev

312    Prvič, Helenska republika izpodbija samodejno povišanje popravka z 10 na 15 %, kar naj ne bi upoštevalo občutnega izboljšanja kakovosti kontrol. Zatrjuje kršitve dokumentov št. VI/5330/97 in AGRI/61495/2002.

313    Splošno sodišče najprej poudarja, da je iz vsega navedenega razvidno, da Helenska republika ni bila sposobna dokazati, da so ugotovitve Komisije napačne (glej točke od 274 do 310 zgoraj).

314    Dalje, Helenska republika ne izpodbija, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti že sporočene pri prejšnjih preiskavah in so bile predmet pavšalnega popravka v višini 10 % za tržna leta od 1999/2000 do 2001/2002.

315    Spomniti je treba, da člen 7(4), četrti pododstavek, Uredbe št. 1258/1999 določa, da mora Komisija upoštevati resnost storjene kršitve pri presoji zneska, ki naj se izloči po ugotovitvi nepravilnosti.

316    Kakor je bilo zgoraj navedeno (glej točko 57 zgoraj), se ponovitev zadevnih nepravilnosti lahko šteje za obteževalno okoliščino, ki lahko utemelji povišanje naloženega finančnega popravka.

317    V tem okviru se lahko upoštevajo opravljene izboljšave. Dokument št. VI/5330/97 določa, da je neizpolnitev obveznosti resnejša, če država opusti izboljšanje svojih nadzorov, in dokument AGRI/61495/2002 določa, da Komisija upošteva obstoj morebitnih korektivnih ali kompenzativnih ukrepov države članice (glej točki 17 in 18 zgoraj).

318    V obravnavanem primeru je Komisija, kakor je poudarila Helenska republika, sama navedla opravljena izboljšanja glede na prejšnja tržna leta, kot je to razvidno iz zapisnika s sestanka z dne 13. septembra 2006 glede preiskave OTS/2004/05/GR.

319    Vendar je v tem zapisniku Komisija menila, da ta izboljšanja ne omogočajo kompenzacije ugotovljenih pomanjkljivosti. Zlasti za obstoj navzkrižnih preverjanj in centraliziranih datotek se je štelo, da sta ostala na globalni ravni, ne da bi se omogočila sistematična in navzkrižna preverjanja parcel, njihova vsebina pa se je štela za neusklajeno z zakonodajo. Poleg tega nekatere ugotovljene pomanjkljivosti niso bile predmet izboljšanj, kot na primer kontrola oljarn in upoštevanje priporočil AYMEEE.

320    Tako so kljub poudarjenim izboljšavam pomanjkljivosti ostale in se nanašajo na ključne nadzore. V zvezi s tem je treba spomniti, da če ena ali več ključnih kontrol ni bila izvedena ali je bila izvedena tako slabo ali poredko, da ni zadoščala za odločitev o tem, ali je zahtevek upravičen, ali za preprečitev nepravilnosti, lahko Komisija šteje, da je obstajala povečana nevarnost izgube za EKUJS (glej v tem smislu zgoraj v točki 286 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 27. oktobra 2005, točka 105).

321    Zato samo to, da so bila ugotovljena izboljšanja, ne more omogočiti Helenski republiki, da zatrjuje, da prej uporabljena stopnja popravka 10 % ne bi mogla biti povišana v obravnavanem primeru, zlasti glede na naravo ugotovljenih nepravilnosti, pomena njihovega vpliva na ugotovitev zakonitosti odhodkov in njihovega ponavljanja.

322    Iz navedenega je razvidno, da v obravnavanih okoliščinah obstoj nekaterih ugotovljenih izboljšav ni nezdružljiv s povišanjem stopnje popravka, da bi se upoštevalo ponavljanje ugotovljenih pomanjkljivosti in povečana nevarnost finančnih izgub za EKUJS.

323    Torej je treba očitek glede kršitve smernic Komisije, ki izhajajo iz dokumentov št. VI/5330/97 in AGRI/61495/2002, zavrniti.

324    Helenska republika navaja, da se je na koncu zapisnika z dne 13. septembra 2006, ki se nanaša na drugo preiskavo, Komisija zaradi ugotovljenih izboljšanj odrekla možnosti uporabe določb s področja ponavljanj nezadostnosti pri nadzornih sistemih za obdobje 2002/2003.

325    Poudariti je treba, da je na koncu dvostranskega sestanka 22. junija 2006 o drugi preiskavi, v zapisniku z dne 13. septembra 2006 navedeno, da Komisija „v tej fazi postopka ne vidi razloga za zmanjšanje ravni pavšalnega popravka, naloženega za prejšnja leta, čeprav zaradi izboljšanj, ugotovljenih pri kontrolah donosov in pri navzkrižnih preverjanjih ne upošteva možnosti uporabe določb, predvidenih za primer ponavljanj nezadostnosti pri nadzornih sistemih za obdobje 2002/2003 (dokument AGRI 60637/2006)“.

326    Vendar je v nasprotju s tem zapisnikom v tistem z dne 17. februarja 2006, ki se nanaša na prvo preiskavo z referenco OTS/2004/02, izrecno navedeno, da Komisija v tej fazi ne izključuje uporabe določb, predvidenih za primer ponovitve.

327    Poleg tega je treba spomniti, da člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999 določa, da se zneski, ki naj se izločijo, ovrednotijo zlasti ob upoštevanju ugotovljene stopnje neskladnosti po podrobnem kontradiktornem postopku. Če se po tem postopku ocena razlikuje od te, do katere je privedel prejšnji postopek, Komisija upravičeno določi znesek, ki se izloči, pri čemer se opira na najnovejšo presojo. V nasprotnem primeru se Komisija ne more prepričati, da EKUJS financira le intervencije, izvedene v skladu z določbami Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov (zgoraj v točki 63 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 175).

328    V obravnavanem primeru je v dopisu z dne 10. avgusta 2007, ki je bil poslan po zapisniku z dne 13. septembra 2006 in ki se nanaša na obe preiskavi, poudarjena uporaba določb s področja ponovitev in so navedeni razlogi za to. Tudi dokončno stališče z dne 6. avgusta 2008 potrjuje uporabo določb s področja ponovitev. Sam spravni organ je priznal, da odločitev o sklicevanju na ponavljanje pomanjkljivosti za povišanje stopnje popravka v obravnavanem primeru ni v neskladju z ozko razlago dokumenta AGRI/61495/2002/GR.

329    Zato v obravnavanem primeru argument, ki se nanaša na trditev Komisije iz zapisnika z dne 13. septembra 2006, ne more ovreči sklepa, da ugotovljena izboljšanja v obravnavanem primeru ne morejo preprečiti uporabe popravka s stopnjo 15 %.

330    Čeprav Helenska republika izpodbija, da je nevarnost za EKUJS večja, je treba spomniti, da mora glede stopnje popravka država članica dokazati, da je Komisija storila napako glede finančnih posledic ugotovljenih nepravilnosti (sodba Sodišča z dne 18. marca 1999 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑59/97, Recueil, str. I‑1683, točka 55; zgoraj v točki 73 navedena sodba Belgija proti Komisiji z dne 20. septembra 2001, točka 37, in zgoraj v točki 63 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 168). V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da Helenska republika nikakor ni utemeljila svojih trditev.

331    Drugič, Helenska republika navaja, da je bilo povišanje, uporabljeno v obravnavanem primeru, samodejno in brez posebne obrazložitve.

332    Glede tega je treba spomniti, da povišanje stopnje popravka na 15 % ne bi smelo biti uporabljeno samodejno, ampak samo po preučitvi morebitnih korektivih ali kompenzativnih ukrepov, ki jih sprejme država članica, in ne da bi se zanemarila uvedena izboljšanja (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 31. marca 2011 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑214/07, neobjavljena v ZOdl., točka 90). Poleg tega je odločba zadosti obrazložena, če je država naslovnica tesno sodelovala v postopku njene priprave in če so ji bili znani razlogi za odločitev Komisije, da ne bo štela, da je treba za sporno vsoto obremeniti EKUJS (glej sodno prakso, navedeno v točki 73 zgoraj).

333    V obravnavanem primeru zadostuje navesti, da je bilo ponavljanje ugotovljenih pomanjkljivosti, poudarjano med kontradiktornim postopkom, ki se ga je Helenska republika udeležila (glej točke od 326 do 328 zgoraj).

334    Poleg tega je bilo v tem postopku navedeno (glej točko 319 zgoraj), da so bila izboljšanja, uvedena na področju navzkrižnih preverjanj in centraliziranih datotek, nezadostna.

335    Sklepati je mogoče, da je v nasprotju z zatrjevanji Helenske republike obrazložitev izpodbijane odločbe zadostna na podlagi uporabe sodne prakse, navedene v točki 73 zgoraj.

336    Tretjič, Helenska republika zatrjuje, da je uporabljen popravek nesorazmeren.

337    Glede tega je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da lahko Komisija zavrne financiranje vseh navedenih odhodkov, če ugotovi, da ne obstajajo zadostni mehanizmi nadzora (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 24. februarja 2005 v zadevi Nizozemska proti Komisiji, C‑318/02, neobjavljena v ZOdl., točka 45).

338    V obravnavanem primeru kaže, da se pomanjkljivosti, ki so jih ugotovile službe Komisije, nanašajo na pomembne sestavne dele nadzornega sistema in na izvrševanje kontrol, ki imajo veliko vlogo pri določitvi zakonitosti odhodkov, tako da je bilo mogoče razumno sklepati, da je bila nevarnost izgub za EKUJS velika.

339    Zato stopnja popravka v višini 15 % zadevnih odhodkov ne more šteti za prekomerno in nesorazmerno v obravnavanem primeru.

340    Iz vsega navedenega je razvidno, da argumenti Helenske republike ne dokazujejo, da je Komisija nepravilno uporabila stopnjo popravka 15 % ali da je kršila svojo obveznost obrazložitve glede tega.

341    Zato je treba ta tožbeni razlog v celoti zavrniti.

342    Sklepati je mogoče, da je treba zavrniti vse tožbene razloge zoper finančne popravke, naložene v sektorju oljčnega olja.

6.     Deseti in enajsti tožbeni razlog, ki se nanašata na popravke, uporabljene pri odhodkih v sektorju finančne revizije

 Zakonodaja Skupnosti

 Roki plačila

343    Uredba Komisije (ES) št. 296/96 z dne 16. februarja 1996 o podatkih, ki jih morajo posredovati države članice, in o mesečnem knjiženju izdatkov, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2776/88 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 18, str. 453) v četrti uvodni izjavi določa:

„ker skupne kmetijske uredbe določajo roke, v katerih morajo države članice izplačevati pomoč upravičencem; ker je treba vsa izplačila po teh rokih šteti za neupravičena, če zamuda pri izplačilu ni utemeljena, in se zato zanja načelno ne more izplačati predplačilo na knjižene izdatke; ker se mora delež zmanjšanja predplačila povečevati kot funkcija dolžine ugotovljene zamude, da bi bil finančni učinek sorazmeren z dolžino zamude pri plačilu“.

344    Člen 4 Uredbe (ES) št. 296/96, kakor je bil spremenjen, določa:

„1. Komisija na podlagi podatkov, poslanih v skladu s členom 3 in brez poseganja v določbe člena 14 Uredbe št. 2040/2000, sprejme sklep in izvede mesečna predplačila za knjižene izdatke.

2. Predplačila za knjižene izdatke se zmanjšajo za izdatke, ki nastanejo po dogovorjenih rokih:

(a)      če izdatki, nastali po poteku roka, znašajo 4 % ali manj od izdatkov, nastalih pred potekom roka, se predplačilo ne zmanjša, ne glede na število mesecev zamude;

(b)      nad pragom 4 % se vsi izdatki, ki nastanejo z zamudo do:

–        enega meseca, zmanjšajo za 10 %,

–        dveh mesecev, zmanjšajo za 25 %,

–        treh mesecev, zmanjšajo za 45 %,

–        štirih mesecev, zmanjšajo za 70 %,

–        petih mesecev ali več, zmanjšajo za 100 %.

Vendar pa lahko Komisija uporabi drugačno terminsko lestvico in/ali manjši delež zmanjšanja ali predplačila sploh ne zmanjša, če se za nekatere ukrepe pojavijo posebni pogoji poslovanja, ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev.

Zmanjšanja iz tega člena se izvede v skladu s pravili iz člena 14 Uredbe št. 2040/2000.“

 Roki za plačila za območja z omejenimi možnostmi

345    Člen 51 Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 46, str. 87), ki vključuje med drugim podporo območij z omejenimi možnostmi, določa:

„1. Spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja in enotnih programskih dokumentov v okviru cilja 2 se v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, ustrezno utemeljijo, zlasti z naslednjimi informacijami:

(a)      razlogi in morebitne težave pri izvajanju, ki opravičujejo prilagoditev programskega dokumenta;

(b)      pričakovani učinki spremembe;

(c)      vplivi na financiranje in preverjanje zaveze.

2. Komisija po postopkih […] odobri vse spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja, finančne preglednice v prilogi odločbe iz prvega pododstavka člena 48(1) in ukrepov za razvoj podeželja iz enotnih programskih dokumentov v okviru cilja 2, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, kadar vplivajo na:

(a)      prednostne naloge;

(b)      glavne značilnosti ukrepov podpore, kakor so navedene v Prilogi II;

(c)      skupni znesek podpore Skupnosti […];

(d)      razdelitev dodeljenih finančnih sredstev za ukrepe, ki jih vsebuje programski dokument, kadar presegajo:

–        15 % skupnih upravičenih stroškov za zadevni program za celotno programsko obdobje, če prispevek Skupnosti temelji na skupnih upravičenih stroških,

–        20 % skupnih javnih izdatkov za zadevni program za celotno programsko obdobje, če prispevek Skupnosti temelji na upravičenih javnih izdatkih,

izračunanih na podlagi zadnjega stolpca (skupaj) finančne preglednice v prilogi odločbe Komisije o odobritvi programskega dokumenta […] kakor je bila nazadnje spremenjena.

3. Spremembe, navedene v odstavku 2, se predložijo Komisiji v enem predlogu na program največ enkrat v koledarskem letu.

Prvi pododstavek se ne uporablja:

(a)      pri spremembah, potrebnih zaradi naravnih katastrof ali izrednih dogodkov z velikim učinkom na programiranje države članice;

(b)      če je potrebna sprememba finančne preglednice v prilogi odločbe iz člena 48(1) zaradi spremembe regionalnega programskega dokumenta za razvoj podeželja.

4. Spremembe finančne narave, ki jih ne zajema odstavek 2(d), in spremembe prispevne stopnje Skupnosti, kakor so navedene v prvi alinei točke 9(2) B Priloge II, se sporočijo Komisiji skupaj s finančno preglednico, spremenjeno v skladu s točko 8 Priloge II. Veljati začnejo na datum, ko jih Komisija prejme.

Skupni znesek sprememb finančne narave iz prvega pododstavka za koledarsko leto ne sme presegati zgornjega praga, določenega v odstavku 2(d).

5. Spremembe, razen tistih, ki so zajete v odstavkih 2 in 4, se sporočijo Komisiji najmanj dva meseca pred začetkom veljavnosti.

Take spremembe lahko začnejo veljati prej, če Komisija potrdi državi članici pred koncem trimesečnega obdobja, da so sporočene spremembe v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Če sporočene spremembe niso v skladu z zakonodajo Skupnosti, Komisija o tem obvesti državo članico, trimesečno obdobje iz prvega pododstavka pa se odloži, dokler Komisija ne prejme spremembe, ki je v skladu z zakonodajo Skupnosti.“

 Sintezno poročilo

346    Iz sinteznega poročila so razvidne tri preiskave z referencami FA/2005/70/GR, FA/2006/108/GR in FA/2006/137/GR, katerih rezultate je Komisija sporočila januarja, aprila in avgusta 2006. Po izmenjavi dopisov med Komisijo in Helensko republiko za vsakega od teh postopkov, splošnemu vabilu z dne 15. januarja 2007 na dvostranski sestanek in tem sestanku je Komisija z dopisom z dne 28. junija 2007 poslala zapisnik s sestanka za vsak postopek. S tremi dopisi z dne 24. januarja 2008 je Komisija Helenski republiki uradno sporočila svoje sklepe. Po mnenju 08/GR/360 spravnega organa z dne 10. julija 2008, ki je skupno vsem trem postopkom, je Komisija Helenski republiki sporočila dokončno stališče z dopisi z dne 8. oktobra, 6. oktobra in 19. septembra 2008.

347    Po eni strani je bilo glede preiskave z referenco FA/2005/70/GR med drugim ugotovljeno, da je bil prag izdatkov glede območij z omejenimi možnostmi določen na 115.770.000 EUR, medtem ko so celotni izdatki dosegli znesek 121.992.923,70 EUR, kar privede do prekoračitve za 6.222.923,70 EUR. V skladu s členom 51(4) Uredbe št. 817/2004 pa se spremembe finančne narave, ki jih ne zajema člen 51(2) te uredbe, sporočijo Komisiji in začnejo veljati na datum, ko jih Komisija prejme. V obravnavanem primeru je Helenska republika Komisiji sporočila to spremembo šele 29. septembra 2004. Znesek 6.222.923,70 EUR naj torej ne bi bil upravičen, ker so bili izdatki realizirani, še preden je bil Komisiji predložen predlog za spremembo. Argument, da je celoten znesek, plačan za leto 2004 (in sicer 125,6 milijona EUR), nižji od zneska, določenega v finančni preglednici za leto 2004 (in sicer 145 milijonov EUR), ne more biti sprejet, saj naj bi znesek 145 milijonov EUR pomenil celoten razpoložljiv znesek za program in ga torej ne bi bilo mogoče upoštevati za poseben ukrep.

348    Po drugi strani so bile v okviru preiskave z referenco FA/2006/108/GR ugotovljene zamude glede plačil, opravljenih v finančnem letu 2005 glede poljščin in dodatnih plačil v sektorju govejega in telečjega mesa. V izogib dvojnemu popravku zaradi pavšalnih popravkov, naloženih za isto finančno leto in isto proračunsko postavko, je bil popravek znižan. Njegova končna višina je 4.521.536,62 EUR, pri čemer so upoštevani že uporabljeni pavšalni popravki, tako da se izogne dvojnim popravkom.

 Presoja Splošnega sodišča

349    Helenska republika navaja deseti tožbeni razlog, ki se nanaša na preiskavo z referenco FA/2005/70/GR, in enajsti tožbeni razlog, ki se nanaša na preiskavo z referenco FA/2006/108/GR.

 Deseti tožbeni razlog, ki se nanaša na preiskavo z referenco FA/2005/70/GR: kršitev postopkovnih pravil potrditve obračuna in kršitev Uredbe št. 817/2004 zaradi pomanjkljive obrazložitve in kršitev načela sorazmernosti

350    Helenska republika izpodbija popravek, ki se nanaša na območja z omejenimi možnostmi in je naložen na podlagi prekoračitve finančnega praga. Poudarja, da je bila Komisija obveščena o zadevni spremembi in da je znesek prekoračitve utemeljen izdatek, saj skupen znesek, izplačan v finančnem letu, ni bil prekoračen.

351    Splošno sodišče poudarja, da Helenska republika ne izpodbija, da je bil prag izdatkov, prvotno predviden za območja z omejenimi možnostmi, prekoračen za 6.222.923,70 EUR (glej točko 347 zgoraj).

352    Poleg tega je iz sinteznega poročila, ki glede tega ni bilo izpodbijano, razvidno, da je ta sprememba spadala pod člen 51(4) Uredbe št. 817/2004, ki določa, da se spremembe finančne narave sporočijo Komisiji in začnejo veljati na datum, ko jih Komisija prejme.

353    Iz elementov spisa, zlasti iz sinteznega poročila, pa je razvidno, da ta prekoračitev izvira iz spremembe, ki je bila Komisiji sporočena 29. septembra 2004, in da so bili zadevni izdatki realizirani pred tem sporočilom Komisiji, kakor je to bilo potrjeno med obravnavo in zapisano v zapisniku z obravnave.

354    Zato za izdatke, višje od prvotno odmerjenega zneska za zadeven ukrep pred 29. septembrom 2004, ni mogoče šteti, da so bili realizirani v skladu z zakonodajo Skupnosti.

355    Člen 51(4) Uredbe št. 817/2004, ki velja v obravnavanem primeru, sicer ne določa odobritve Komisije za začetek veljavnosti zadevne spremembe, kot navaja Helenska republika.

356    Vendar čeprav ta določba nalaga obvestitev Komisije o finančnih spremembah samo v informativne namene, pa pogoji sporočitve, ki jih določa, v obravnavanem primeru niso bili spoštovani.

357    Argument Helenske republike, v skladu s katerim Uredba št. 817/2004 omogoča državam članicam, da spremenijo programske dokumente in tabele financiranja, ne omaja tega sklepa. Določbe te uredbe namreč urejajo ravno možnosti spremembe tako na vsebinski kot na postopkovni ravni, Helenska republika pa ne dokazuje, da je ugotovitev Komisije, da člen 51(4) Uredbe št. 817/2004 ni bil spoštovan, napačna.

358    Poleg tega je treba zavrniti tudi očitek Helenske republike, da v končnem poročilu ni obrazložitve glede območij z omejenimi možnostmi in da je izpodbijana odločba premalo obrazložena.

359    Helenska republika je namreč tesno sodelovala v postopku priprave te odločbe, ob različnih izmenjavah s Komisijo pa so bili omenjeni tako zneski kot pravna podlaga zadevnega popravka (člen 51(2) in (4) Uredbe št. 817/2004). Zato so ji bili znani razlogi za izpodbijano odločbo, ki jo je torej treba šteti za dovolj obrazloženo glede na zgoraj navedeno sodno prakso, ki se uporablja na tem področju (glej točko 73 zgoraj).

360    Nazadnje Helenska republika zatrjuje kršitev načela sorazmernosti. Zatrjuje, da je bil prag prekoračen pri območjih z omejenimi možnostmi, skupni prag, določen za program za razvoj podeželja za leto 2004, pa ne; sklicuje se tudi na to, da EKUJS ni bila povzročena škoda.

361    Splošno sodišče opozarja, da člen 3(1) Uredbe št. 1258/1999 določa, da se ukrepi za razvoj podeželja izven programov Cilja 1, ki se izvajajo po predpisih Skupnosti, financirajo skladno s členom 1(2)(c) te uredbe.

362    Poleg tega, v skladu z ustaljeno sodno prakso EKUJS financira le intervencije, izvedene v skladu z določbami Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov. Zato države članice nosijo breme za vsak drug plačani znesek, zlasti za zneske, za katere so nacionalni organi napačno šteli, da so jih v okviru te skupne ureditve pooblaščeni plačati (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 18. aprila 2002 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑332/00, Recueil, str. I‑3609, točki 44 in 45; glej tudi v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 24. marca 1988 v zadevi Združeno kraljestvo proti Komisiji, 347/85, Recueil, str. 1749, točki 52 in 53).

363    Kakor pa je bilo ugotovljeno v točkah 354 in 356 zgoraj, je bil prag izdatkov glede območij z omejenimi možnostmi prekoračen in Komisija o tem ni bila obveščena v skladu s postopkom iz člena 51(4) Uredbe št. 817/2004.

364    Ker je Komisija ugotovila to nepravilnost, je lahko veljavno sprejela izpodbijano odločbo, in to ne glede na argument Helenske republike, da skupni prag, določen za program za razvoj podeželja za leto 2004, ni bil prekoračen. Spomniti je namreč treba, da morajo biti za zagotavljanje učinkovitosti sistema za podporo za razvoj podeželja in uresničitev njegovih ciljev, utemeljeni ukrepi za podporo skladni z zakonodajo Skupnosti in da države članice sodelujejo pri doseganju tega rezultata s spoštovanjem pravil iz uredb, ki določajo pravila za podporo za razvoj podeželja, pri čemer tega rezultata ni mogoče doseči, če lahko države članice redistribuirajo sredstva tako, da s tem kršijo veljavne določbe (glej v tem smislu zgoraj v točki 73 navedeno sodbo Nizozemska proti Komisiji z dne 30. septembra 2009, točka 118).

365    Zato je treba skleniti, da Komisija ni kršila načela sorazmernosti.

366    Torej je treba deseti tožbeni razlog zavrniti.

 Enajsti tožbeni razlog, ki se nanaša na preiskavo z referenco FA/2006/108/GR: kršitev postopkovnih pravil potrditve obračuna, napačna uporaba Uredbe št. 296/96, napačna presoja dejstev, pomanjkljiva obrazložitev in kršitev načela sorazmernosti

367    Helenska republika navaja, da so zamude pri plačilu nastale po eni strani, glede poljščin, zaradi preučitve zahtevkov, ki jim je bilo ugodeno, in po drugi strani, glede govejega mesa, zaradi kompenzacij s poznejšimi plačili.

368    Spomniti je treba, da morajo biti odhodki, ki se financirajo v breme EKUJS, izračunani ob predpostavki, da so spoštovani roki, ki jih določa veljavna kmetijska ureditev. Tako države članice, če izplačujejo pomoči po poteku roka, obremenijo EKUJS z nerednimi in zato neupravičenimi izplačili, kot je navedeno v četrti uvodni izjavi Uredbe št. 296/96 (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 28. oktobra 1999 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑253/97, Recueil, str. I‑7529, točka 126, in sodbo Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑243/05, ZOdl., str. II‑3475, točka 116).

369    Poleg tega se v skladu s členom 4 Uredbe št. 296/96 (glej točko 344 zgoraj) predplačila za knjižene izdatke zmanjšajo za izdatke, ki nastanejo po dogovorjenih rokih. Samo če izdatki, nastali po poteku roka, ne presegajo 4 % izdatkov, nastalih pred potekom roka, se predplačilo ne zmanjša, ne glede na število mesecev zamude.

370    V obravnavanem primeru je treba poudariti, da Helenska republika ne izpodbija obstoja zamud pri plačilu. Ne izpodbija niti tega, da so izdatki, plačani z zamudo, presegali ta prag 4 %.

371    Zato v obravnavanem primeru nikakor ni dokazala napačne presoje dejstev niti tega, da naj bi Komisija kršila Uredbo št. 296/96 ali postopkovna pravila potrditve obračuna.

372    Helenska republika zatrjuje, da bi moral biti zadevni popravek predmet posebne obrazložitve.

373    Vendar je iz spisa razvidno, da so bili Komisiji z dopisom z dne 3. julija 2006 podani razlogi, navedeni pri Splošnem sodišču za utemeljitev rokov plačila, in jih je Komisija zavrnila, ker naj navedene utemeljitve ne bi mogle utemeljiti zamud pri plačilu. Poleg tega je v zapisniku z dvostranskega sestanka zapisano, da je bil popravek ohranjen, ker bi moral biti prag 4 %, glede tožb, zadosten. Poleg tega je glede popravkov, ki zadevajo sektor govejega mesa, iz upravnega postopka razvidno, da je Komisija zmanjšala znesek popravka zaradi prekoračitve plačil v izogib dvojnemu popravku in iz tega naredila sklepe glede plačil z zamudo. V sinteznem poročilu je podrobna tabela o finančnemu vplivu odbitkov, že narejenih pri plačilih z zamudo.

374    Zato so Helenski republiki, ki je tesno sodelovala v postopku priprave izpodbijane odločbe, bili znani razlogi Komisije, zaradi katerih je zadevni popravek štela za utemeljen. Ne navaja pa nobenega razloga ali pravne podlage, na podlagi katere bi lahko zahtevala bolj specifično obrazložitev, kot je ta, ki je na tem področju zahtevana z zgoraj navedeno sodno prakso (glej točko 73 zgoraj). Torej je treba očitek glede pomanjkljive obrazložitve zavrniti.

375    Helenska republika zatrjuje tudi kršitev načela sorazmernosti, ker naj bi Komisija uporabila lestvico popravkov, določeno v Uredbi št. 296/96, ne da bi uporabila diskrecijsko pravico.

376    Kot pa Komisija poudarja, člen 4(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 296/96 ne daje Komisiji nobene diskrecijske pravice.

377    Člen 4(2), drugi pododstavek Uredbe št. 296/96 sicer omogoča Komisiji, da uporabi drugačno terminsko lestvico, če se pojavijo posebni pogoji poslovanja ali če država članica predloži utemeljeno obrazložitev.

378    Vendar gre za določbo, ki vsebuje izjemo, ki jo je zato treba razlagati ozko (zgoraj v točki 368 navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 12. septembra 2007, točka 115).

379    Poleg tega mora Helenska republika dokazati, da so izpolnjeni pogoji iz člena 4(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 296/96, in sicer mora dokazati, da imajo nekateri ukrepi posebne pogoje poslovanja, ali podati utemeljene razloge. Helenska republika mora zlasti dokazati, da zamude niso presegle razumnih meja (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 18. septembra 2003 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑331/00, Recueil, str. I‑9085, točka 117, in zgoraj v točki 63 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 372).

380    V obravnavanem primeru mora tudi dokazati obstoj prejšnjih zahtevkov glede poljščin, glede katerih bi preiskava upravičila zamude pri plačilu (glej v tem smislu zgoraj v točki 63 navedeno sodbo Grčija proti Komisiji z dne 11. junija 2009, točka 375). V obravnavanem primeru pa ni tako. Helenska republika tudi ni utemeljila zamud pri plačilih glede kompenzacij v sektorju govejega mesa.

381    Zato je treba očitek glede kršitve načela sorazmernosti zavrniti.

382    Helenska republika nazadnje navaja, da EKUJS ni bila povzročena škoda, ker je bilo uporabljeno znižanje za 4.678.975,85 EUR na podlagi Uredbe št. 296/96 v fazi predplačil, torej višji znesek od končnega popravka.

383    Vendar tega argumenta ni mogoče sprejeti. Kakor je bilo namreč zgoraj opozorjeno (glej točko 368 zgoraj), morajo biti odhodki, ki se financirajo v breme EKUJS, izračunani ob predpostavki, da so spoštovani roki. Tako grški organi, če izplačujejo pomoči po poteku roka, obremenijo EKUJS z neupravičenimi izplačili (glej v tem smislu zgoraj v točki 368 navedeno sodbo Italija proti Komisiji z dne 28. oktobra 1999, točka 126, in sodbo Splošnega sodišča z dne 20. junija 2006 v zadevi Grčija proti Komisiji, T‑251/04, neobjavljena v ZOdl., točka 78). Argument, da je končni naloženi popravek (in sicer 4.521.536,62 EUR) nižji od prvotnega odbitka (in sicer 4.678.975,85 EUR), glede tega ni upošteven.

384    Iz vsega navedenega je razvidno, da je treba enajsti tožbeni razlog zavrniti.

385    Zato je treba tožbo zavrniti v celoti.

 Stroški

386    V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Helenska republika ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Komisije naložijo stroški.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

Forwood Dehousse Schwarcz

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 22. januarja 2013.

Podpisi

Kazalo

Pravni okvir

1. Splošna zakonodaja v zvezi s financiranjem splošne kmetijske politike

2. Smernice Komisije

Dejansko stanje

Postopek in predlogi strank

Pravo

1. Obseg tožbe

2. Prvi in drugi tožbeni razlog, ki se nanašata na popravke, uporabljene v sektorju „sadje in zelenjava – predelava agrumov“

Zakonodaja Skupnosti

Sintezno poročilo

Presoja Splošnega sodišča

Prvi tožbeni razlog: napačni razlaga in uporaba smernic Komisije, iz dokumentov št. VI/5330/97 in št. 17933/2000

Drugi tožbeni razlog: napačna presoja dejstev in nesorazmernost naloženih popravkov

3. Tretji tožbeni razlog: popravki, uporabljeni v sektorju bombaža

Zakonodaja Skupnosti

Sintezno poročilo

Presoja Splošnega sodišča

Tretji del: zatrjevana nepravilnost ugotovitev Komisije o pomanjkljivostih IAKS

Četrti del: zatrjevana nepravilnost ugotovitev Komisije o okoljskih ukrepih

Peti del: zatrjevana nepravilnost ugotovitev Komisije o pregledu površin na kraju samem

Prvi in drugi del: nesorazmernost finančnega popravka

4. Šesti tožbeni razlog: pavšalni popravki, uporabljeni v sektorju premij za goveje meso in plačil za ekstenzifikacijo

Zakonodaja Skupnosti

Kontrole

Klavna premija

Ekstenzifikacijska plačila

Sintezno poročilo

Presoja Splošnega sodišča

Kontrole na področju premij za goveje meso

– Navzkrižna preverjanja

– Kontrole na kraju samem

Popravki glede ekstenzifikacijskih plačil

5. Deveti tožbeni razlog: popravki, uporabljeni v sektorju oljčnega olja

Zakonodaja Skupnosti

Računalniške datoteke

Register pridelovalcev oljk

Prijave pridelka in kontrole

Oljarne

Sintezno poročilo

Presoja Splošnega sodišča

Domnevna nepravilnost naloženih popravkov

– Nedelovanje računalniških datotek

– Neobstoj dokončanja registra pridelovalcev oljk

– Nezanesljivost prijav pridelka

– Pomanjkljivosti na področju kontrol na kraju samem

– Pomanjkljivosti na področju kontrol oljarn

– Nezadostno upoštevanje kazni, ki jih je predlagala AYMEEE

Višina naloženih popravkov, kršitev načela sorazmernosti in pomanjkljiva obrazložitev

6. Deseti in enajsti tožbeni razlog, ki se nanašata na popravke, uporabljene pri odhodkih v sektorju finančne revizije

Zakonodaja Skupnosti

Roki plačila

Roki za plačila za območja z omejenimi možnostmi

Sintezno poročilo

Presoja Splošnega sodišča

Deseti tožbeni razlog, ki se nanaša na preiskavo z referenco FA/2005/70/GR: kršitev postopkovnih pravil potrditve obračuna in kršitev Uredbe št. 817/2004 zaradi pomanjkljive obrazložitve in kršitev načela sorazmernosti

Enajsti tožbeni razlog, ki se nanaša na preiskavo z referenco FA/2006/108/GR: kršitev postopkovnih pravil potrditve obračuna, napačna uporaba Uredbe št. 296/96, napačna presoja dejstev, pomanjkljiva obrazložitev in kršitev načela sorazmernosti

Stroški

* Jezik postopka: grščina.