Zadeva T-195/08

Antwerpse Bouwwerken NV

proti

Evropski komisiji

„Javna naročila – Postopek javnega razpisa Skupnosti – Gradnja hale za proizvodnjo referenčnih materialov – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Ničnostna tožba – Pravni interes – Dopustnost – Razlaga pogoja iz razpisne dokumentacije – Skladnost ponudbe s pogoji iz razpisne dokumentacije – Izvajanje pooblastila za zahtevanje pojasnil glede ponudb – Odškodninska tožba“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti z zavezujočimi pravnimi učinki – Pripravljalni ukrepi – Izključitev

(člen 230 ES)

2.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Fizične ali pravne osebe

(člen 230, četrti odstavek, ES)

3.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Oddaja naročila na podlagi javnega razpisa – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Omejitve

4.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Oddaja naročila na podlagi javnega razpisa – Obveznost institucije, da uporabi možnost obrniti se neposredno na ponudnika po odpiranju ponudb – Pogoj

(Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 148(3))

5.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Postopek javnega razpisa

(Uredba Sveta št. 1605/2002, člena 89(1) in 100(2), drugi pododstavek; Direktiva 2004/18 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 2)

6.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 288, drugi odstavek, ES)

1.      Glede vmesnih ukrepov, katerih cilj je pripraviti odločbo o oddaji javnega naročila na podlagi ocenjevanja predloženih ponudb, ki se v okviru internega postopka oblikuje v več fazah, se ničnostna tožba ne more nanašati na poročila o ocenjevanju. S tako tožbo se lahko izpodbija le ukrep, ki dokončno določa stališče Komisije na koncu tega internega postopka.

(Glej točko 28.)

2.      Ničnostna tožba fizične ali pravne osebe je dopustna le takrat, kadar ima ta oseba interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta. Pogoj za tak interes je, da ima lahko razglasitev ničnosti tega akta kot taka pravne posledice in da lahko rezultat pravnega sredstva stranki, ki ga je vložila, prinese korist.

(Glej točko 33.)

3.      Komisija ima široko diskrecijsko pravico glede dejavnikov, ki jih upošteva pri odločitvi o oddaji naročila na podlagi javnega razpisa. Ima široko diskrecijsko pravico tudi pri določitvi tako vsebine kot izvajanja pravil, ki se uporabljajo za oddajo naročil na podlagi javnega razpisa. Poleg tega, čeprav mora naročnik določiti pogoje javnega razpisa natančno in jasno, pa mu ni treba predvideti vseh primerov, ki se lahko v praksi pojavijo, saj so lahko nekateri redki. Pogoj iz razpisne dokumentacije je treba razlagati na podlagi njegovega cilja, sistematike in besedila. Ob dvomu lahko zadevni naročnik presodi uporabo takega pogoja tako, da prouči vsak posamezen primer ob upoštevanju vseh zadevnih elementov. Ob upoštevanju široke diskrecijske pravice Komisije se mora sodni nadzor omejiti na preverjanje upoštevanja postopkovnih pravil in obrazložitve ter vsebinske natančnosti dejanskega stanja, neobstoja očitne napake pri presoji in nezlorabe pooblastila. V okviru takega nadzora je sodišče Skupnosti pristojno, da med drugim ugotovi, ali je razlaga pogoja iz razpisne dokumentacije, ki jo je sprejela Komisija kot naročnik, pravilna ali ne.

(Glej točke od 49 do 53.)

4.      Člen 148(3) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe daje institucijam možnost, da se obrnejo neposredno na ponudnika, če je potrebno pojasnilo v zvezi s ponudbo ali je treba v njenem besedilu popraviti napake. Iz tega je razvidno, da te določbe ni mogoče razlagati tako, da v izjemnih in omejenih okoliščinah, ki jih določa, institucijam nalaga obveznost, da se obrnejo na ponudnike.

Nasprotno lahko velja le, če je na podlagi splošnih pravnih načel ta možnost povzročila nastanek obveznosti za Komisijo, da se obrne na ponudnika. To je med drugim tako, če je besedilo ponudbe dvoumno in je iz okoliščin zadeve, ki jih pozna Komisija, razvidno, da je verjetno dvoumnost mogoče preprosto pojasniti in zlahka odpraviti. V takem primeru bi bilo načeloma v nasprotju z načelom dobre uprave, če bi Komisija zavrnila to ponudbo, ne da bi izkoristila možnost, da zahteva pojasnila. Če bi se ji v takih okoliščinah priznala absolutna diskrecijska pravica, bi to bilo v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.

Poleg tega načelo sorazmernosti zahteva, da akti institucij Skupnosti ne presežejo mej tega, kar je primerno in nujno za doseganje zastavljenih ciljev, pri čemer je treba upoštevati, da je treba takrat, kadar je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti najmanj omejujočega in da povzročene nevšečnosti ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje.

Vendar pa je prav tako zaradi pravne varnosti bistveno, da je Komisiji omogočeno, da natančno preveri ponudbo, predloženo v okviru postopka javnega razpisa, in zlasti njeno skladnost s pogoji iz razpisne dokumentacije. Če je tako ponudba dvoumna in Komisija ne more hitro in učinkovito ugotoviti, kaj je v njej dejansko navedeno, nima druge izbire, kot da jo zavrne.

Sodišče Skupnosti je pristojno, da dokončno ugotovi, ali je mogoče ponudnikove odgovore na zahtevo za pojasnila, ki jo je poslal naročnik, opredeliti kot pojasnila o vsebini ponudbe tega ponudnika ali pa presegajo ta okvir in spreminjajo vsebino te ponudbe glede na pogoje iz razpisne dokumentacije.

(Glej točke od 54 do 59.)

5.      Načelo transparentnosti, na katero se hkrati nanašata člen 89(1) Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in člen 2 Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, je treba uravnotežiti z varstvom javnega interesa, legitimnih poslovnih interesov javnih ali zasebnih podjetij ter lojalne konkurence, kar upravičuje možnost iz člena 100(2), drugi pododstavek, finančne uredbe, da se neuspešnemu ponudniku ne pošljejo nekateri elementi, kadar je taka opustitev nujna za zagotavljanje upoštevanja teh zahtev.

(Glej točko 84.)

6.      Utemeljenost odškodninske tožbe, vložene na podlagi člena 288, drugi odstavek, ES, je podana ob izpolnitvi vseh pogojev, in sicer nezakonitosti ravnanja, ki se očita institucijam, resničnosti škode in vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, je treba tožbo zavrniti v celoti, ne da bi bilo treba proučiti druge pogoje.

(Glej točko 91.)