Zadeva T-30/03 RENV

3F

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Davčne ugodnosti, ki so jih odobrili danski organi – Mornarji, zaposleni na krovu ladij, ki so vpisane v danski mednarodni register – Odločba Komisije o nenasprotovanju – Ničnostna tožba – Resne težave“

Povzetek sodbe

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Faza predhodne preučitve in kontradiktorna faza – Obveznost Komisije, da v primeru resnih težav začne kontradiktorni postopek – Pojem resnih težav

(člen 88(2) in (3) ES)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Ukrepi pomoči, ki niso bili priglašeni, vendar so se zoper njih pritožile zainteresirane tretje osebe – Obveznost Komisije, da v razumnem roku konča fazo predhodne preučitve – Obseg

(člen 88(3) ES)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Preučitev pritožb – Obveznost Komisije, da takoj po predhodni fazi organizira kontradiktorno razpravo s pritožnikom – Neobstoj

(člen 88(3) ES)

1.      Postopek iz člena 88(2) ES je nujen, kadar ima Komisija resne težave pri presoji, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom. Komisija se torej sme omejiti na postopek predhodne preučitve iz člena 88(3) ES in sprejeti ugodno odločbo o pomoči, le če se lahko po prvi preučitvi prepriča, da je ta pomoč združljiva s skupnim trgom. Če pa se Komisija na podlagi prve preučitve prepriča o nasprotnem ali če s to preučitvijo ni mogla premagati težav, ki so se pokazale pri presoji združljivosti te pomoči s skupnim trgom, je dolžna zbrati vsa potrebna mnenja in s tem namenom začeti postopek iz člena 88(2) ES.

Čeprav Komisija nima diskrecijske pravice pri odločanju, ali bo začela formalni postopek preiskave, če ugotovi, da take težave obstajajo, ima vseeno neko polje proste presoje pri raziskavi in preučevanju okoliščin v obravnavani zadevi, da bi ugotovila, ali pomenijo resne težave. Komisija lahko med drugim v skladu s ciljem člena 88(3) ES in dolžnostjo dobrega upravljanja začne dialog z državo, ki je priglasila ukrep, ali tretjimi osebami, da bi med predhodnim postopkom rešila težave, na katere bi lahko naletela. Vendar se za to možnost predpostavlja, da lahko Komisija svoje stališče prilagodi glede na rezultate dialoga, ne da bi bilo treba vnaprej šteti, da ta prilagoditev pomeni obstoj resnih težav.

Resne težave so objektiven pojem. Obstoj takih težav je treba iskati v okoliščinah sprejetja izpodbijanega akta, pa tudi v njegovi vsebini, in sicer objektivno, ob primerjanju obrazložitve odločbe s podatki, ki so bili Komisiji na voljo, ko je odločala o združljivosti spornih pomoči s skupnim trgom. Iz tega izhaja, da nadzor nad zakonitostjo, ki ga izvaja Splošno sodišče v zvezi z obstojem resnih težav, po naravi stvari presega preizkus očitne napake pri presoji. Tožeča stranka nosi dokazno breme glede obstoja resnih težav, ta dokaz pa lahko izvede na podlagi sklenjenega kroga indicev, ki se nanašajo, prvič, na okoliščine in trajanje postopka predhodne preučitve, ter drugič, na vsebino izpodbijane odločbe.

(Glej točke 53, 55 in 78.)

2.      Če zadevna država članica ob upoštevanju prepovedi državnih pomoči spornih državnih ukrepov ne priglasi, Komisija ni dolžna začeti predhodne preučitve teh ukrepov v določenem roku. Vendar mora institucija, če so zainteresirane tretje stranke Komisiji predložile pritožbe glede državnih ukrepov, ki niso bili priglašeni, v okviru predhodne preučitve na podlagi člena 88(3) ES začeti temeljito in nepristransko preučitev teh pritožb v interesu dobrega upravljanja temeljnih določb Pogodbe v zvezi z državnimi pomočmi. Iz tega je razvidno zlasti, da Komisija predhodne preučitve državnih ukrepov, glede katerih je bila vložena pritožba, ne more neomejeno podaljšati, saj je cilj te preučitve Komisiji omogočiti, da oblikuje prvo stališče o opredelitvi ukrepov, ki so ji bili predloženi v presojo, in njihovi združljivosti s skupnim trgom.

Razumnost trajanja postopka predhodne preučitve je treba presojati glede na posebne okoliščine vsake zadeve in predvsem glede na njen kontekst, različne faze postopka, ki jim mora slediti Komisija, in zapletenost zadeve.

Čeprav lahko trajanje predhodne preučitve pomeni indic za obstoj resnih težav, pa samo po sebi ne zadošča za dokaz obstoja takih težav.

Zlasti zgolj tega, da so v fazi predhodne preučitve med Komisijo in zadevno državo članico potekale razprave in da je Komisija v tem okviru zahtevala dodatne informacije glede ukrepov, ki so ji bili predloženi v pregled, samega po sebi ni mogoče šteti za dokaz, da se je ta institucija pri presoji srečala z resnimi težavami v zvezi s presojo.

Poleg tega lahko potek roka, tudi če je bilo znatno preseženo to, kar je po navadi potrebno za prvo preučitev, izvedeno v okviru določb člena 88(3) ES, pripelje do ugotovitve, da je Komisija naletela na resne težave v zvezi s presojo, ki zahtevajo uvedbo postopka na podlagi člena 88(2) ES, samo če je podprt z drugimi dejavniki.

(Glej točke 57, 58, 70 in 72.)

3.      Predhodna faza preučitve v okviru člena 88(3) ES ni kontradiktorna z vidika pritožnika in Komisija mu torej pred sprejetjem odločbe o združljivosti ali nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom ni dolžna sporočiti svojega stališča.

(Glej točko 84.)